Prihaja evropski sklad za okrevanje

Evropsko gospodarstvo se je zaradi izbruha novega koronavirusa ustavilo in EU išče načine, kako ga ponovno zagnati. Evropska komisija bo za obdobje 2021-27 predlagala nov, višji večletni proračun unije, ki naj bi pomagal pri okrevanju. Dodatno k proračunu je predvidena vzpostavitev sklada za okrevanje.
O predlogih, ki jih namerava pripraviti Evropska komisija, so z njeno predsednico Ursulo von der Leyen in predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom, ki je nastopil v imenu držav članic, danes v Bruslju razpravljali evropski poslanci. Predsednica jim je povedala, da bo večina denarja iz sklada za okrevanje državam članicam na voljo za financiranje ključnih javnih naložb in za naložbe za prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo na podlagi politik evropskega zelenega dogovora pa tudi na podlagi ciljev EU za digitalizacijo. "Okrevali bomo, a za to bo potreben čas," je dejala predsednica komisije. Ker je virus v vseh državah enak, te pa imajo različne možnosti za ukrepanje, je treba po njenih besedah podpreti tiste, ki so bile najbolj prizadete, spodbujati je treba naložbe in reforme, gospodarstvo pa je treba okrepiti z osredotočenjem na skupne prioritete.
O resoluciji s svojimi predlogi za nov večletni proračun EU in pomoč gospodarstvu bodo poslanci glasovali v petek, o besedilu se politične skupine še usklajujejo. Po poročanju STA niso povsem enotne glede tega, kako financirati okrevanje gospodarstva: z višjimi prispevki držav članic, z lastnimi viri unije ali z zadolževanjem.
Brez reforme ne bo soglasja
"Parlament ne bo dal soglasja večletnemu finančnemu okviru, če ne bo dogovora o reformi sistema lastnih virov," po poročanju Reutersa piše v predlogu resolucije. Zdaj so viri za financiranje proračuna EU carine, davek na sladkor, del davka na dodano vrednost držav članic, globe, ki jih kršiteljem evropske zakonodaje naloži EU, in prispevki držav članic v višini približno odstotka njihovega bruto nacionalnega dohodka (BND).
O deležu BND, ki naj bi ga prispevale države članice v proračun EU, so vselej ob njegovem sprejemanju ostre razprave. Bogatejše članice, ki v proračun EU prispevajo več, kot iz njega dobijo, se borijo za čim manjši proračun EU, neto prejemnice evropskih sredstev, med katerimi je tudi Slovenija, pa za čim večjega, ker nasprotujejo zmanjševanju sredstev za regionalno politiko in kmetijstvo. Pogajanja o večletnem proračunu EU so se zaostrila po izstopu Združenega kraljestva. Ta država je namreč bila med največjimi vplačnicami v proračun EU. Za čim večji proračun EU in nove vire za njegovo financiranje, ki bi bili manj odvisni od prispevkov držav članic, se v pogajanjih zavzema Evropski parlament.
Z najvišjo boniteto Evropske unije
Kot nove vire za financiranje proračuna EU v parlamentu omenjajo davek EU, ki bi vključeval enotno davčno osnovo za obdavčitev podjetij, davek na digitalne storitve, davek na finančne transakcije, prihodke od sistema za trgovanje z izpusti toplogrednih plinov, dajatev na plastiko in na izdelke, uvožene v EU, ki so bili proizvedeni v državah, ki imajo nižje standarde glede izpustov toplogrednih plinov kot EU.