Gregor Grosman
Ob izrazih "industrijske robotske roke" in "avtomatizirani delovni procesi" verjetno vsi najprej pomislimo na avtomobilsko industrijo. Vendar, kot pojasnjuje izr. prof. dr. Aleš Hace, vodja Laboratorija za industrijsko robotiko na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, je industrijskih robotskih rok za manipulacije veliko, opravljajo pa različne naloge.
Klasična robotska roka se zaradi razvoja gotovo silovito spreminja.
Znana je zgodba danskega inovatorja, ki je pred približno desetimi leti prišel na trg s kolaborativnimi robotskimi rokami. Njihova glavna značilnost je ta, da zagotavljajo varnost brez zunanje kletke. Robotska roka se lahko konfigurira tako, da ob dotiku s človekom ne bo povzročila nikakršnih poškodb. Med delom se lahko ustavi, tako kot bi tudi človek intuitivno ustavil svojega sodelavca. Kolaborativna robotska roka omogoča kreativno sodelovanje človeka in robota. Delavec naredi kaj namesto robota in nato da robotski roki možnost, da nadaljuje delo. Humanoidni roboti še kar nekaj časa ne bodo sposobni tako zmogljivega zajemanja in interpretiranja informacij iz okolice ter inteligentnega odločanja, kot ga zmore človek. Teh sposobnosti roboti še nekaj časa ne bodo imeli, zato je sodelovanje med roboti in človekom v industriji več kot dobrodošlo. To omogoča neke vrste avtomatizacijo ali polavtomatizacijo tistih proizvodnih procesov, ki do sedaj še niso bili avtomatizirani in robotizirani. Ko v delovni proces vključimo človeka na kreativni način, pa omogočamo izvajanje nekih proizvodnih nalog, ki niso vse deterministično vnaprej določene. Človek lahko tukaj s svojo inteligenco kreativno pomaga pri izvajanju tega procesa.
