Tina Recek
Prvi šolski dan. Višji razred, nova učilnica, nova učiteljica in morebiti kak nov sošolec ali sošolka. Prvi šolski dan običajno ni stresen samo za starše in njihove otroke, ampak prav tako za učitelje. Navsezadnje tudi slednji s kančkom vznemirjenja ta dan prestopijo šolski prag. Bojana Lužar, učiteljica na Osnovni šoli Preserje pri Radomljah, pravi, da čeprav je pred njo že petnajsta generacija otrok in bi človek mislil, da je prvo srečanje z njimi morda rutina, ni tako. Še vedno čuti vznemirjenje.
Da prvi šolski dan vse gladko teče, se nanj vsak učitelj pripravi po svoje. Sogovornica dan pred pričetkom pouka v miru sede za kateder, se v mislih poveže z učenci, napolni s pozitivno energijo in sprehodi skozi potek prvega šolskega dne. Pred tem poskrbi za urejen razred. Na okenske police postavi lončnice, na stenah zamenja slike in zavrže vso šaro iz minulega leta.
Po besedah Lužarjeve se priprave učiteljev na novo šolsko leto intenzivno pričnejo v sredini avgusta: “Učitelji se nasmejanih obrazov srečamo z ravnateljico na uvodni dvodnevni konferenci, kjer skupaj analiziramo dogodke minulega leta. Primere dobre prakse prenesemo v letne delovne načrte, stvari, s katerimi nismo bili zadovoljni, nadgradimo, popravimo ali opustimo. Med drugim določimo termine za roditeljske sestanke, govorilne ure s starši in učenci, naredi se plan izobraževanj in drugih učiteljevih obveznosti. Pregledajo in presodijo se učni načrti, na podlagi katerih učitelj za vsak predmet in dejavnost posebej napiše letni delovni načrt. Načrtujejo se pisni preizkusi znanj, prav tako vsebine, cilji in termini dnevov dejavnosti (športni, naravoslovni, kulturni, tehnični dnevi). Pripravi se seznam interesnih dejavnosti in določi vrstni red vseh drugih obveznosti, ki učitelja poleg šolskega dela čakajo v prihajajočem letu.” Ob tem doda, da si učitelji kljub veliki intenzivnosti dela v tem obdobju vzamejo čas tudi za izobraževanje. Na izbranih srečanjih se seznanjajo z novimi, uspešnimi učnimi praksami, inovativnimi pedagoškimi pristopi, prav tako za osebno rast in razvoj posameznika. Ker verjamejo, da so dobri medsebojni odnosi ključ do uspeha, učitelji čas pred vrnitvijo učencev izkoristijo še za neformalna druženja.
Ko naposled napoči prvi šolski dan, so v ospredju otroci. Lužarjeva meni, da je prvi vtis zelo pomemben. Zato v razred vedno vstopi urejena, nasmejana, pokončno, z dvignjeno glavo in iskrivim pogledom, ki se radovedno sprehaja po obrazih novih učencev. “Po uvodnem pozdravu se predstavim. Navadno pripravim kopico slik osebnih počitniških utrinkov, ob katerih spoznajo mojo družino, izvedo pa tudi, kaj rada počnem in kakšna sem zunaj šolskih zidov. Učenci temu zelo radi prisluhnejo, saj jih zanima, s kom bodo imeli opravka v prihodnjem letu,” z nasmehom razlaga sogovornica. Prida, da jih hkrati s tovrstnim načinom spodbudi, da začnejo razmišljati o sebi. Vsak namreč nato po njenem vzoru pripravi predstavitev, v katero vključi vsaj eno zanimivost o sebi, o kateri večina sošolcev še ni slišala.
Prvega dneva sogovornica ne začini s svojimi pričakovanji in učencev tudi ne seznani z vsemi obveznostmi, ki jih čakajo. Potrudi se, da je prvi dan precej bolj neformalen, čas pa raje kot šolskemu redu in pravilom posveti socialnim in družabnim igram in jih obogati z glasbenim izborom učencev.
Ker so starši vključeni v šolski sistem, je tudi njim treba posvetiti pozornost na pravi način. Sogovornica jih sprejema podobno kot učence – vedro, brez predsodkov in samozavestno. Zanjo so starši namreč sodelavci, s katerimi ima skupni cilj – otrokov razvoj in njegovo dobro. “Starše vzljubim in jih sprejmem kot del vsakdana, z njimi sem (če je to potrebno) vsakodnevno v stiku in skupaj se trudimo, da bi otroku omogočili optimalne razmere za njegov razvoj in napredek,” sklene Bojana Lužar.
