Uroš Esih
Vzporedno z obelodanjanjem dokazov o hrvaškem prisluškovanju slovenski agentki Simoni Drenik in slovenskemu arbitru Jerneju Sekolcu se je (ponovno) začel tudi proces ugotavljanja politične odgovornosti za to, da je med omenjenima akterjema sploh prišlo do komunikacije, ki je bila po pravilih arbitražnega sodišča nedovoljena, povrh vsega pa nista uporabljala niti ustrezne komunikacijske zaščite.
Predsednik parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih služb (KNOVS) Matej Tonin (NSi) je že včeraj napovedal, da želi pred komisijo zaslišati Drenikovo zaradi prisluškovanja. Tonin je včeraj povedal, da so že 14. decembra 2016 imeli informacije, da za prisluhi stoji hrvaška obveščevalna služba SOA. Slovenska obveščevalno-varnostna agencija Sova je po njegovo pripravila ustrezne informacije in usposabljanje projektne skupine za arbitražo glede protiobveščevalnih aktivnosti, ki pa da na zunanjem ministrstvu, ki ga je tedaj vodil Karl Erjavec, očitno niso bili upoštevani.
Erjavec se bo spet moral braniti
S tem je Tonin na precej podoben način kot leta 2016 ob neuspeli interpelaciji, izzval Erjavca, ki je danes dejal, da pozdravlja odločitev KNOVS-a, da obudi preiskavo Drenikove. "Očitki, da ministrstvo ni poskrbelo za varno komunikacijo med arbitrom in agentko, so nesprejemljivi, saj arbiter ne bi smel z nikomer komunicirati, zlasti pa ne s strankami v postopku," je v svoj bran povedal Erjavec, ki od Tonina pričakuje, da bo KNOVS zaslišal tudi Sekolca. Če pa bo sam povabljen pred komisijo, se bo odzval, da kaj več od tega, kar je že večkrat povedal javnosti, ne bo mogel povedati.
Poklicali smo Tonina, ki je za Večer povedal, da namerava pred komisijo zaslišati tako Sekolca kot Erjavca. Še več, za pričanje pred komisijo ima že pripravljenih deset vabil. Če se bodo Drenikova, Sekolec in ostali odzvali, ne ve, saj je to odvisno od njihove volje. KNOVS namreč za razliko od preiskovalnih parlamentarnih komisij nima možnosti prisilne privedbe prič. Bo pa zavrnitev povabila na pričanje, ki bo seveda tajno, že sama po sebi zgovorna. Takoj po izbruhu arbitražno-prisluškovalne afere leta 2015 je takratni predsednik vlade Miro Cerar Drenikovo iz zunanjega ministrstva premestil na ministrstvo za pravosodje. Ta poteza kaže, da Cerajeva vlada Drenikove ni imela za odgovorno, da je z nedovoljeno in nezaščiteno komunikacijo s Sekolcem omogočila Hrvatom, da se dokopljejo do prisluhov. Sekolec pa naj bi po aferi za nekaj časa "izginil", zdaj pa sodeluje s stalno arbitražo Gospodarske zbornice Slovenije.
So Hrvati izsiljevali Drenikovo ali Sekolca?
Motiv za zaslišanje Drenikove je Tonin že včeraj opisal tako: "Gospo Drenik želimo na KNOVS zaslišati, ker se nam zdi čudno, da je po telefonu komunicirala kljub temu, da je bila s strani Sove obveščena, da ji Hrvatje prisluškujejo. Pri tem gre lahko za hudo malomarnost ali pa za strah pred izsiljevanjem. To je treba raziskati." Iz delovanja hrvaške obveščevalne službe SOA v Bosni in Hecegovini v zvezi z novačenjem salafistov je znano, da je njihov modus operandi tudi izsiljevanje. Obstaja torej možnost, kar želi KNOVS z zaslišanji razčistiti, da so hrvaški obveščevalci izsiljevali Drenikovo ali Sekolca, da sta ravnala na način, ki je škodil slovenskim interesom v arbitraži. Po naših neuradnih informacijah naj bi bil Sekolec, ki je sicer izkušen mednarodni arbiter in ki se dobro zaveda, da je tovrstno komuniciranje nedovoljeno, tisti, ki je večkrat poklical Drenikovo na domačo nezavarovano številko.
