Kako v domača podjetja privabiti vrhunske strokovnjake iz tujine? In kako pritegniti Slovence, ki so odšli študirat ali delat v tujino, da se vrnejo? "'Paket', ki ga ponujajo naša podjetja, je še vedno zelo skromen v primerjavi z bolj razvitimi državami. Paket pa danes ne pomeni več le plače ali drugih finančnih nagrad, ampak tudi spodbudno delovno okolje. Danes je Slovenija, vsaj tista podjetja, ki imajo odprte oči, kot Trnuljčica, ki se prebuja iz spanja. Podjetja so se začela zavedati, da je pomembno, da zaposlenim omogočajo tudi spodbudno delovno okolje. To pomeni, da je pomembno od začetka graditi dobre, tvorne medosebne odnose, skrbeti za vrednote, ki so presek posameznikovih in organizacijskih vrednot, ter graditi zaupanje in spoštovanje zaposlenih," pravi psihologinja dr. Eva Boštjančič s Filozofske fakultete v Ljubljani.
Karierni zajtrk
Eno izmed podjetij, ki se zavedajo pomena privabljanja najbolj perspektivnih kadrov, je Novartis, kjer pravijo, da je "postati in ostati prva izbira za najbolj perspektivne in talentirane kadre" ena njihovih ključnih globalnih usmeritev. "Pritegniti želimo najboljše, kar ponujajo zaposlitveni trg, fakultete, raziskovalni inštituti in druge izobraževalne ustanove. Dva naša uspešna načina pridobivanja mladih talentiranih kadrov sta Regijski BioCamp, tridnevni mednarodni dogodek, na katerega povabimo najbolj perspektivne dodiplomske in podiplomske študente naravoslovnih znanosti, in Novartisov karierni zajtrk," razlaga direktorica korporativnega komuniciranja Katarina Klemenc. BioCamp je v osmih letih postal stičišče slovenske in mednarodne znanosti in posla, mladih in uveljavljenih strokovnjakov in vodij, "katerih sodelovanje je iz dogodka preraslo v trajno povezanost za razvoj in izmenjavo znanj med akademijo in gospodarstvom". Karierni zajtrk so v Sloveniji priredili četrtič, doslej se ga je udeležilo že več kot 200 strokovnjakov, 17 jih je v Leku dobilo tudi zaposlitev. Na kariernem zajtrku se udeleženci lahko pogovarjajo z vodji in kadrovskimi menedžerji in tako spoznajo priložnosti, ki jim jih lahko ponudijo v farmacevtskem podjetju, nekateri med njimi opravijo tudi prve zaposlitvene razgovore.
"Strokovnjaki, ki se izobražujejo ali že delajo v tujini, se za vrnitev navadno odločijo takrat, ko spoznajo, da bodo tudi v domačem okolju lahko uresničili svoje poklicne ambicije. Na dogodku se strokovnjaki seznanijo z odličnimi kariernimi priložnostmi v domačem okolju in dobijo zelo konkreten vpogled v nabor priložnosti v našem podjetju," pojasnjuje Katarina Klemenc. Samo Roš, član uprave in direktor kadrov v Leku, pa doda, da se bodo še naprej trudili "iskati inovativne načine, kako strokovnjakom predstaviti možnosti za zaposlitev in predvsem za uresničevanje kariernih ambicij ter tako tudi za vrnitev v domovino".
Kadrov ne iščemo, ampak jih privabljamo
Danes ne govorimo več o iskanju kadrov, ampak o privabljanju, pravi psihologinja dr. Eva Boštjančič. "Včasih smo iskali kader, in ko smo našli pravega kandidata, je sledil samo še en korak, podpis pogodbe. Danes pa lahko najdemo kandidata, vendar ta ni motiviran za delo v našem podjetju. Delodajalci morajo zato bolj celostno graditi blagovno znamko in hkrati biti odprti, dostopni. Ena od teh priložnosti privabljanja, zanimiva tudi za ljudi iz tujine, je on-line karierni sejem, kjer vse poteka virtualno," razlaga Boštjančičeva. Prvi on-line karierni sejem pri nas bo jutri, na njem bo več kot 30 različnih uglednih delodajalcev, preko spleta bodo dosegljivi kadrovski strokovnjaki iz sodelujočih podjetij. "Sodelovali bodo lahko tudi Slovenci, ki so ta trenutek na Novi Zelandiji, v Ameriki ali Rusiji, tako bodo imeli možnost vzpostaviti stike za delo v Sloveniji," izpostavi Boštjančičeva. Na on-line kariernem sejmu, ki je pravzaprav virtualna različica klasičnih kariernih sejmov, podprta s sodobnimi komunikacijskimi orodji, so se odločili sodelovati tudi v Novartisu: "Je način komunikacije, ki je mladi generaciji blizu, je učinkovit in sproščen način za sprehod skozi prikaze različnih delodajalcev, njihovih ekspertiz in nemalokrat tudi organizacijske kulture in vrednot. Sočasno tudi delodajalec lahko spozna veliko različnih kandidatov in njihovih pričakovanj."
Ugodnejše ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem
Delo v Novartisu v Sloveniji je prav preko kariernega zajtrka dobil dr. Rok Gaber, raziskovalec v enoti Razvoj bioloških zdravil Mengeš. "V neformalnem okolju sem opravil nekaj pogovorov in se seznanil z delom v posameznih oddelkih," je povedal Gaber. "Verjetno sem se že takrat odločil, da bom prihodnjo zaposlitev skušal najti v Leku." Tudi dr. Rok Brišar, tehnolog v enoti Biološke učinkovine Mengeš, je prepričan, da je karierni zajtrk odlična priložnost, da spoznaš vodilne kadre v podjetju in navežeš stike, ki pomagajo pri nadaljnji karieri: "V Slovenijo sem se vrnil, ker želim delati, kar me veseli, in se ob tem čim več naučiti. V Novartisu sem prepoznal veliko možnosti za delo na različnih področjih, napredek in učenje. Pogoji za strokovno in osebnostno rast so dobri, ugodnejše ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem pa prispeva k motiviranosti za delo."
Raziskovalka - ekspertinja pri laboratorijskem razvoju procesov biofarmacevtskih izdelkov Nika Anžiček je študirala na univerzi v Cambridgeu, najprej po programu Natural Sciences, nato na podiplomskem študiju organsko kemijo. Ob študiju je trenirala gimnastiko in vodila društvo Slovencev v Cambridgeu. In zakaj se je vrnila v domovino? "Glavni razlog za vrnitev domov je bila kombinacija dobre ponudbe za zaposlitev v Leku ter boljše kvalitete življenja in stanovanjskega standarda. Veliko sta pripomogli tukajšnja možnost preživljanja prostega časa v naravi in mentaliteta, da v Sloveniji človeka ne merimo s kariernimi dosežki, kot to počnejo v bolj tekmovalnih okoljih," razlaga sogovornica, ki je sedaj v domovini že leto in pol.
Stroški življenja v Angliji obsegajo višji del plače kot v Sloveniji, čeprav je neto plača v Sloveniji nižja, poudari Nika Anžiček. "Karierne priložnosti so v Angliji seveda širše, kar se tiče panog, tudi fleksibilnost trga je večja, kar Sloveniji vsekakor manjka. Se je pa obseg farmacevtske industrije, ki je bila meni najbolj zanimiva za zaposlitev, v Angliji v zadnjem času precej skrčil. V Sloveniji je dobre priložnosti treba prepoznati in tudi biti proaktiven, da določeno delovno mesto sam prilagodiš svojim željam, kolikor se da. Slovenci smo glede zaposlitve in selitev zaradi služb vseeno precej nepripravljeni na spremembe," strne svoje razmisleke o delu v tujini in doma. Zadovoljna je, da se je vrnila, ker jo tako služba kot privatno življenje izpolnjujeta.
S plačami težko konkuriramo tujini
Kaj pa bi morala država storiti, da bi se več strokovnjakov vrnilo domov? "Mislim, da bi lahko bila prosta delovna mesta bolje oglaševana Slovencem v tujini preko društev in kanalov, ki jih v tujini povezujejo. Po daljšem bivanju v tujini sta selitev in iskanje službe naenkrat velik zalogaj in pomagalo bi navezovanje stikov že precej pred tem," odgovarja Nina Anžiček in doda, da so dobrodošli dogodki, kot je Novartisov karierni zajtrk, saj se lahko tako kandidati iz tujine seznanijo z možnostmi še bolj podrobno kot v oglasih za delovna mesta. "Seveda pa je davčna obremenitev dela visoka in žal s plačami marsikdaj težko konkuriramo tujini. Dokler ne bo premika na tem področju, bomo težko privabili strokovnjake, ki jim je ta faktor pri odločitvi zelo pomemben, in bomo morali igrati na druge karte," poudari sogovornica, ki trenutno ne razmišlja o ponovnem odhodu v tujino.
