Prodaja Abanke: Srbski tajkun Kostić gre prvi v ciljno ravnino

Dnevi pred prvomajskimi prazniki so bili za potencialne kupce državne Abanke in prodajalce, torej Slovenski državni holding, zelo intenzivni. Po pozivu SDH vsem trem zainteresiranim vlagateljem, ki bi prevzeli tretjo največjo slovensko banko, - država jo prodaja po zavezah Evropski komisiji zaradi sanacije bank 2013 -, naj dvignejo prve zavezujoče ponudbe, so vsi trije po naših virih to storili. Prvotne ponudbe, ki so se gibale okoli 400 milijonov evrov oziroma nekaj manj, so izboljšale tako AIK banka, ki jo prek MK Grupe obvladuje srbski tajkun Miodrag Kostić, Nova KBM, prek katere se na slovenskem trgu želi razširiti ameriški sklad Apollo, in vodilna madžarska finančna skupina OTP. Po naših neuradnih informacijah Kostić, ki je že lastnik Gorenjske banke, za Abanko po novem ponuja slabih 480 milijonov evrov ali približno 0,82-kratnik njene knjigovodske vrednosti (konec 2018 je bila ta 583 milijonov evrov), ne zelo daleč vstran naj bi bila izboljšana ponudba Nove KBM oziroma Apolla, tretji so Madžari. Ti naj bi aktivnosti in zanimanje za prevzem Abanke nekoliko zmanjšali, potem ko je postalo jasno, da bodo na slovenski bančni trg vstopili prek SKB. S tem so se omejile tudi njihove trenutne investicijske kapacitete.

Boljše kot NLB in Nova KBM

Uradno informacij ni mogoče preveriti, ker ne prodajalci ne kupci posla v tej fazi ne komentirajo. Prav tako ne dileme, ali bo SDH, ki bi Abanko v 100-odsotnem deležu moral prodati do konca junija, kupce še enkrat pozval k dvigu ponudb ali pa že določil enega ali dva prefererirana investitorja, s katerima bi nadaljevali ločena pogajanja. Vsekakor bo država, če bo posel sklenjen, Abanko očitno prodala po boljših pogojih kot pred tem Novo KBM in tudi NLB. Prodajna cena zadnjega paketa delnic NLB je dosegla 68 odstotkov knjigovodske vrednosti, v primeru Nove KBM, za katero je Apollo skupaj z EBRD plačal 250 milijonov evrov, pa pred leti celo le 38 odstotkov knjigovodske vrednosti delnice. Poznavalci, s katerimi smo se pogovarjali, pravijo, da Kostić, ki težav z denarjem nima, očitno diktira tempo in dviguje ceno, tudi Apollo pa da gre nad svoje pričakovane okvire. Interes Američanov, ki so ravno konec prejšnjega tedna v nadzorni svet Nove KBM imenovali Boruta Jamnika, je jasen: če se želi razširiti nad 25-odsotni tržni delež in nadaljevati rast in konsolidacijo skupine, ob tem pa zajemati še v (bogatejšem) ljubljanskem bazenu, je Abanka idealna tarča.

Je Kostić res primeren kupec?

Končno besedo pri poslu bo poleg prodajalca imel tudi regulator, torej Banka Slovenije in v končni instanci Evropska centralna banka. Abanka je namreč sistemska banka. A že SDH bi v imenu države moral seveda opraviti svoj del naloge v preverjanju kupca (tako imenovani KYC/Know Your Customer protokol) in njegovih finančnih virov. Ali in v kolikšni meri to dejansko stori, je druga stvar. Predvsem v primeru Miodraga Kostića in njegovega premoženja se že dalj časa zastavljajo relevantna vprašanja o njegovi (ne)primernosti in potencialnih tveganjih. Že dolgo so v obtoku spekulacije, ali ne obrača predvsem ukrajinskega kapitala manj znanega izvora. Gorenjsko banko mu je po pridobitvi ustreznih dovoljenj uspelo prevzeti, a Abanka bo zaradi sistemske narave skozi prizmo regulatorja težji zalogaj.

Kaj je bilo v Avstriji

Dalje: Siol je marca pisal, da je Avstrija Kostiću zaradi tveganj, povezanih s pranjem denarja, blokirala možnost nakupa slabe banke nekdanjega Hypa v Sloveniji oziroma slovenske podružnice družbe Heta Asset Resolution. Kostićev krog, v Sloveniji ima več angažiranih lobistov, je te informacije zavrnil prek portala Insajder, saj da bi bila zavrnitev Kostića, ki je oddal najboljšo ponudbo, v nasprotju z logiko, ki vlada na mednarodnih trgih, kjer je najpomembnejše merilo cena oziroma dobiček. In da je ista Heta srbskemu tajkunu še pred samo dvema letoma prodala luksuzni turistični kompleks Kempinski v Savudriji.