Z objavo prospekta se je uradno začela prodaja delnic po metodi prve izdaje delnic (IPO) Nove Ljubljanske banke (NLB). Država, ki prodaja najmanj 50 odstotkov plus eno delnico in največ 75 odstotkov minus eno delnico, bo malim vlagateljem ponudila 10 odstotkov delnic, preostanek pa institucionalnim vlagateljem. Cenovni razpon, v katerem se bo gibala končna cena za delnico NLB, je postavljen pri 51,50 in 66 evrih, kar predstavlja od 68 do 88 odstotkov knjigovodske vrednosti NLB, ki je konec junija dosegla 75,40 evra.
Mesec: Cenovni razpon škandalozno nizek
Država bi v primeru prodaje polovice delnic NLB in srednje vrednosti cenovnega razpona iztržila okoli 588 milijonov evrov, v primeru prodaje treh četrtin banke in srednje vrednosti cenovnega razpona pa okoli 881 milijonov evrov. Knjiga naročil se bo odprla v ponedeljek, 29. oktobra, in bo odprta do 8. novembra. Do 7. novembra bo odprta za izkaz interesa za nakup delnic NLB fizičnih oseb, zadnji dan pa za institucionalne vlagatelje. Delnice naj bi na Ljubljanski in Londonski borzi začele kotirati 14. novembra, prodajo delnic pa organizirata Deutsche Bank in JP Morgan.
Država mora skladno z že drugič spremenjenimi zavezami, ki jih je dala Evropski komisiji v zameno za sanacijo NLB ob koncu 2013, letos prodati vsaj 50 odstotkov in delnico največje banke v državi, preostanek pa do konca prihodnjega leta. Po prvotnih zavezah bi morala banko sicer prodati do konca 2017.
Izkupiček za vlado očitno ni pomemben
Dr. Bogomir Kovač, ekonomist: "Če vemo, da gremo v prodajo v času, ki ga zaznamuje 20-odstoten padec cen na borzah, potem je to izrazito neugoden čas za prodajo naše največje banke. Če je bilo to že upoštevano pri razponu cene delnice, da bi se prodaja zgodila, potem je razpon cene postavljen verjetno realno. Izkupiček v tem trenutku najbrž za prodajalce ni najbolj pomemben. Pomembno je to, da se posel realizira, saj se zdi, da so politične zaveze za naše prodajalce primarnega značaja, poslovni rezultati banke pa sekundarnega. Enako velja za vse tiste, ki od zunaj sprožajo pritiske na Slovenijo, da se zgodba s prodajo odvije."
Manj ugodna ponudba bi odvrnila vlagatelje
Matej Šimnic, analitik finančne hiše Alta Invest: "Ponudba je v skladu z razmerami na trgu. Vlagateljem je trenutno treba dati nekoliko večji in ustrezno nizek razpon, saj bi v nasprotnem primeru ponujena cena težko konkurirala primerljivim bankam, manj ugodna ponudba pa bi hitro odvrnila tudi vlagatelje, ki so trenutno v skrbeh zaradi volatilnosti delniških trgov. Kar se tiče količine delnic oziroma deleža, ki bo prodan, bo vse zelo odvisno od razmer na trgu. Nihanja na borzah so v zadnjem času precej visoka in močnejši obrat v eno ali drugo smer lahko pomembno vpliva na uspešnost prodajnega postopka."
Koalicija se sklicuje na spoštovanje zavez
"Ne bom komentiral. Ker se mi zdi neodgovorno, da bi politiki komentirali ceno delnice. Dodatne škode državi pa ne mislim delati," je bil zadržan vodja poslanske skupine SD Matjaž Han. Njegova strankarska kolega, Uroš Jaušovec in Jan Škoberne, sta bila v svojih reakcijah na twitterju bistveno bolj ostra. "Na SDH se jim je odpeljalo. Vlada bi morala takoj zamenjati celoten nadzorni svet, ta pa upravo SDH," meni Jaušovec, Škoberne pa je glede objavljenega razpona cene za NLB retorično vprašal, ali Slovenija "prodaja ali šenkuje" svojo največjo banko.
"V SMC vidimo prodajni postopek NLB kot epilog izpolnitve zavez Evropski komisiji, ki jih je dala vlada Alenke Bratušek v zameno za takratno državno pomoč. Slovenija te zaveze mora spoštovati, se je pa vlada Mira Cerarja z Evropsko komisijo pogajala, da bi NLB prodajala na način, ki bi bil najboljši za slovenske davkoplačevalce. To mora biti glavni cilj tudi zdaj," so sporočili iz SMC.
