Tina Recek
Med mladimi so redki srečneži, ki se takoj po zaključku izobraževanja zaposlijo v družinskem podjetju in se jim tako ni treba ubadati z za marsikoga mukotrpnim in stresnim iskanjem službe. Večina se podaja na trg dela s pisanjem prijav na prosta delovna mesta, sprašuje prijatelje, znance ter piše prošnje delodajalcem, za katere upa, da bodo v bližnji prihodnosti potrebovali ravno tak profil delavca, kot je sam.
Vztrajajte - kljub prvim neuspehom
Ko izčrpajo opisane možnosti iskanja, je lahko naslednja postaja kadrovska agencija in z njeno pomočjo poskusijo najti sanjsko službo. Ali so pri tem optimistični, pesimistični ali apatični in vdani v usodo? Kakšen je njihov psihološki in sociološki profil? Vodja marketinga in odnosov z javnostmi Viviana Žorž iz kadrovske agencije Adecco odgovarja, da niso vsi mladi enaki in nimajo vsi enakih veščin ali odnosa do zaposlitve.
Mladi danes so hitro učljivi in naklonjeni novim tehnologijam.
Pričakovanja mladih o plači lahko odstopajo tudi za nekaj sto evrov
Dekleta so nekoliko bolj iniciativna
A dejstvo je, da se morajo družboslovci bolj potruditi pri iskanju službe kot naravoslovci. Slednji so namreč bolj iskani kader, zato tudi med njimi ni razloga za pesimizem. Psihologinja besede podkrepi s tem, da iskalci zaposlitve, ki so tehnično, naravoslovno usmerjeni, dobijo zaposlitev prek kadrovskega podjetja - agencije - pravzaprav takoj. Ob tem, da se znajo ob vstopu v novo podjetje vsaj malo prilagoditi sistemu delovanja in organizacijski kulturi delodajalca. “Profili mladih iskalcev zaposlitve, ki so družboslovno ali na primer humanistično usmerjeni, pa najdejo zaposlitev po intenzivnih postopkih in aktivnostih v okviru iskanja dela - v času od enega meseca do nekaj mesecev. Na to bistveno vpliva tudi motivacija mladega iskalca zaposlitve.”
Najbolj samozavestni Švicarji, najmanj Španci
V Adeccu so med mladimi iskalci zaposlitve opravili anketo o njihovih pričakovanjih na trgu dela. Anketa je zajela mlade na Japonskem, v Ameriki in v nekaterih evropskih držav, med njimi ni bilo Slovenije. Iz nje izhaja, da 77 odstotkov anketirancev meni, da bodo našli zaposlitev v enem letu po končanem študiju. Mladi Švicarji so tu med najbolj samozavestnimi, saj jih skoraj 90 odstotkov meni, da bodo našli zaposlitev že v letu po študiju. Njihovi španski vrstniki so med najmanj samozavestnimi, saj jih je v to prepričanih le 57 odstotkov. Na vprašanje, kaj menijo, da najbolj potrebujejo, da bi dobili službo, pa so anketirani na prvo mesto uvrstili delovne izkušnje, na drugo ustrezne kvalifikacije, na tretje pa ustrezen odnos.
