Projekt drugi tir si od EIB lahko obeta 250 milijonov evrov

Uroš Esih Uroš Esih
15.02.2019 11:44

Kljub nekaterim pomislekom pred časom je Evropska investicijska banka (EIB) sporočila, da je največji infrastrukturni projekt v Sloveniji uvrstila na seznam projektov, ki jih bo financirala.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je imela prav, ko je trdila, da si  EIB "pri tako rekoč v tem trenutku največjem projektu ne samo v Sloveniji, ampak kar v regiji, ne more dovoliti, da je zraven ni". 
Robert Balen

Evropska investicijska banka (EIB) je danes na svoji spletni strani objavila, da je projekt izgradnje drugega tira železniške proge Divača-Koper uvrstila na seznam projektov, ki jih bo financirala. Predvidena višina financiranja je 250 milijonov evrov. Gre za dobro novico za vlado in infrastrukturno ministrico Alenko Bratušek, saj je predsednik banke Werner Hoyer še pred časom izrazil pomislek, ali je mogoče zagotoviti takšno razsežnost in tehnično izvedljivost največjega infrastrukturnega projekta v Sloveniji, da bo primeren za financiranje. Hoyer je kot tveganje izpostavil tudi vprašanje razvoja prometa in prevoza v prihodnjem desetletju.
Bratuškova je za tem izrazila prepričanje, da si EIB "pri tako rekoč v tem trenutku največjem projektu ne samo v Sloveniji, ampak kar v regiji, ne more dovoliti, da je zraven ni". Na EIB je Slovenija konec maja 2018 posredovala vlogo za odobritev 250 milijonov evrov posojila družbi 2TDK. Med oktobrom 2018 in januarjem letos so med EIB in 2TDK potekala pogajanja, na podlagi katerih bo EIB projekt dokončno ocenila in ga predvidoma aprila uvrstila v potrditev upravnemu odboru banke.
Vlada je konec januarja potrdila investicijski program za gradnjo drugega tira Divača-Koper, po katerem bo zanj potrebnih 1,194 milijarde evrov brez davka na dodano vrednost. V primeru, da ne bo v projektu sodelovala nobena zaledna država, bo slovenski kapitalski vložek znašal 400 milijonov. Vlada računa tudi na evropska nepovratna sredstva v višini 250 milijonov evrov, pri čemer je pogodba za 109 milijonov evrov že podpisana pod pogojem, da je do konca maja finančna konstrukcija projekta zaprta. Projekt naj bi se financiral tudi s posojili, 250 milijonov evrov bo prispevala EIB, 167 milijonov evrov pa komercialne banke.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta