Darja Kocbek
"Ministrstvo za finance se ne strinja z dvomom fiskalnega sveta o namenskosti porabe proračunske rezerve iz predloga proračuna za leto 2023 za draginjske ukrepe. Prizadevalo si bo, da bo ta rezerva porabljena izključno za namen blaženja draginje. Vlada v svojih načrtih upošteva trenutne negotovosti in hkrati z zadostnim obsegom načrtuje sredstva za morebitno prihodnje ukrepanje. Obseg realizacije je odvisen od poteka krize, katere vpliv bo po ocenah vlade najvišji prav v prihodnjih mesecih in letu, ki prihaja," so v odzivu na ugotovitve fiskalnega sveta za Večer pojasnili na ministrstvu za finance.
Po njihovih besedah tudi v oktobru 2022 kaže proračun ugodno finančno sliko, čeprav nekateri parametri že napovedujejo upočasnitev gospodarske rasti. Državni proračun je v oktobru beležil 34,9 milijona evrov presežka, v celotnem letu 2022 pa primanjkljaj znaša 282,7 milijonov evrov. Prihodkovna stran državnega proračuna sledi napovednim iz rebalansa državnega proračuna.
Izpostavili so, da je ministrstvo za finance na določenih področjih proaktivno (terjatve preveč izplačanih državnih pomoči, terjatve založenih EU sredstev), na odhodkovni strani pa ugotavljajo, da se zlasti na področju investicijskih transferjev napovedan trend izboljšav žal še ne izkazuje.
Na ministrstvu so spomnili, da je bil namen priprave rebalansa proračuna za leto 2022 zagotoviti ustrezno in po namenu porabe opredeljeno višino načrtovanih sredstev, s katero bi bila dosežena transparentnost in sledljivost porabljenih sredstev, ki po sprejetju proračuna za leto 2022 ni bila zagotovljena, saj je njihova obveznost nastala šele po sprejetju proračuna za leto 2022. Pri pripravi rebalansa so prihodke načrtovali konservativno, na odhodkovni strani pa so želeli pustiti dovolj prostora za uspešen zaključek črpanja večletnega finančnega okvira 2014-2020, zato so se oprli na ocene resornih ministrstev, ki so pristojna za izvajanje finančnih načrtov, vključno s projekti, še pojasnjujejo na ministrstvu za finance.
Na oceno izdatkov so po njihovih pojasnilih dodano vplivali še: zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki je stopil v veljavo s 1.1.2022, načrtovana sredstva za sofinanciranje dodatnih stroškov dela pri izvajanju dolgotrajne oskrbe, ki so posledica aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva, izplačilo sredstev za dejavnost visokega šolstva, ki je vezano na rast bruto domačega proizvoda (BDP) preteklega leta, ki zapade v izplačilo po uveljavitvi rebalansa proračuna za leto 2022, ter izplačila tistih tekočih transferov v javne zavode, ki so vezani na javne razpise v drugi polovici leta.
Na višino porabljenih sredstev v novembru in decembru bo vplivala še dinamika izvajanja projektov, ki se pospešeno izvajajo v drugi polovici leta. "Ministrstvo za finance uvaja redne sestanke s ključnimi resorji, da zagotovimo pregled nad izvajanjem projektov, financiranih zlasti z EU sredstvi," so nam še zatrdili
Ponovili so, da vlada dopušča možnost, da celoten obseg sredstev, ki izhaja iz rebalansa proračuna v letu 2022, ne bo v celoti porabljen. Ker pa je treba v skladu z javnofinančnimi predpisi pri načrtovanju izdatkov proračuna oziroma rebalansa proračuna upoštevati vse obveznosti, ki izhajajo iz veljavnih predpisov in tudi vse že prevzete obveznosti, ki bremenijo proračun tekočega leta, ni dopustno, da se na podlagi predvidevanj o morebitni ne porabi sredstev, odhodki ne načrtujejo v zadostni višini.
