Proračun zakoličen do konca mandata

Uroš Esih Uroš Esih
10.06.2019 20:37

Pokojninska in zdravstvena blagajna bosta v letih 2020 in 2021 bogatejši vsaka za 200 do 300 milijonov evrov. Cilj je do leta 2022 proračun tudi strukturno srednjeročno uravnotežiti.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
V zdravstveno in pokojninsko blagajno naj bi se v letih 2020 in 2021 nateklo skupaj za od 0,8 do 1,2 milijarde evrov več denarja kot do zdaj.
Robert Balen

Drugi koalicijski vrh aktualne vlade je minil v znamenju uokvirjenja predloga proračuna za leti 2020 in 2021, najpomembnejša tema znotraj tega pa je bilo zdravstvo. Predsedniki strank koalicijskega peterčka, manjkala sta Dejan Židan (SD) in Alenka Bratušek (SAB), so skupaj s koalicijskimi poslanci ter ministri opravili prvo razpravo, kako bodo znotraj določenega okvira med proračunske uporabnike razdelili sredstva iz državne blagajne. Zgornja meja je za leti 2020 in 2021 pri približno 10,45 milijarde evrov, kar je 290 milijonov evrov več kot letos.

Bertoncelj za v celoti skladen proračun s fiskalnim pravilom

Že pred tem je proračuna za leti 2020 in 2021 predstavil finančni minister Andrej Bertoncelj. Povedal je, da se bodo odhodki za zdravstveno in pokojninsko blagajno v vsakem od obeh let povečali za po približno 200 do 300 milijonov evrov. V zdravstveno in pokojninsko blagajno se bo tako v letih 2020 in 2021 nateklo skupaj za od 0,8 do 1,2 milijarde evrov več denarja kot do zdaj.
Prvo proračunsko sejo vlade Bertoncelj pričakuje 4. julija, ko bo pripravljena tudi že najvišja dovoljena poraba za posamezne posredne in neposredne proračunske uporabnike. Finančni minister iz kvote LMŠ je še posebej poudari, da bo sam bo vztrajal pri takšnem proračunu, ki bo v celoti skladen s fiskalnim pravilom. Danes je bilo dogovorjeno, da bo državni proračun v prihodnjih dveh letih izkazoval proračunski presežek na ravni približno enega odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Glede proračunskih ciljev želi Bertoncelj javni dolg znižati na 61 odstotkov BDP ter do leta 2022 proračun tudi strukturno srednjeročno uravnotežiti.
Vlada bo predlog proračuna pripravila na podlagi napovedi gospodarske rasti Umarja, ki za 2020 znaša 3,1 odstotka, za leto pozneje pa pri 2,8 odstotka. Če bo jesenska napoved Umarja drugačna, bodo potrebne še dodatne prilagoditve. Bertoncelj je ob tem še poudaril, da Slovenija trenutno dosega več kot dvakrat višjo gospodarsko rast, kot pa je povprečje evrskega območja, prav tako najhitreje znižuje javni dolg med vsemi 19 državami z evrom.

Pri čakalnih vrstah šele ugotavljajo stanje

Tako s strani poslancev kot s strani javnosti težko pričakovane ukrepe na področju zdravstva je koalicijskemu peterčku predstavil minister za zdravje Aleš Šabeder.
Med najpomembnejšimi ukrepi na zakonodajnem področju je minister izpostavil zakon o dolgotrajni oskrbi, zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter zakon o upravljanju in vodenju javnih zdravstvenih zavodov. Pri slednjem se je izguba v bolnišnicah v sanaciji v prvem kvartalu letošnjega leta zmanjšala, pri zakonu o dolgotrajni pa bo treba zagotoviti dodaten vir financiranja.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta