Mariborski trgi 20. stoletja nimajo patine, sreče ali trajnostne kvalitete za določitev kulturnega spomenika odprtega prostora
Ob hitenju preko trga na kakšno od prireditev Evropskih dnevov kulturne dediščine v mestu se morda spotaknete ob razmajan in malomarno položen tlakovec. Če imate srečo in se ne poškodujete, se vam začnejo motati po glavi čudna vprašanja, na primer: ali ima odprti mestni prostor tudi kaj skupnega s civilizacijsko dediščino, ali se na trgih zrcalita človeška ustvarjalnost in inženirska dovršenost ...
Ste že naročnik? Prijavite se
tukaj.