Proti medvrstniškemu nasilju: Skrbi, da mladi normalizirajo blažje oblike nasilja, kot so na primer žalitve

Ob vse večji pojavnosti nasilja med mladimi ministrstvo za digitalno preobrazbo začenja kampanjo Mesec boja proti medvrstniškemu nasilju in sovražnemu govoru na spletu. Kot je ob predstavitvi kampanje dejala ministrica ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh, so k razlogom za nastanek kampanje botrovali skrb vzbujajoči različni podatki, iz katerih izhaja, da je okoli polovica učencev in dijakov doživela vsaj eno obliko spletnega nasilja, da več kot 60 odstotkov srednješolcev navaja, da so ljudje na internetu veliko bolj nesramni in zlobni kot v živo, najbolj pogosta razloga, zakaj se mladostniki na spletu počutijo slabo, pa sta izključenost iz skupine sošolcev na družbenem omrežju in norčevanje iz njih na spletu. Nekaj podatkov pa je povezanih s starši; več kot polovica jih je v skrbeh, da bo njihov otrok postal žrtev spletnega nasilja, po drugi strani pa si dobra četrtina beli lase s tem, da bodo njihovi otroci povzročitelji spletnega nasilja. In še, dobrih 40 odstotkov jih je v skrbeh, da ne bodo znali pomagati otroku, če bi ta postal žrtev spletnega nasilja.

Spletno nasilje se premika po starosti navzdol

Tako so ciljne skupine kampanje otroci, mladostniki, starši, stari starši, učitelji, ravnatelji, tudi svetovalni delavci, ki ne vedo, kako se lahko odzivajo, ko se pojavi tovrstno nasilje. Namen kampanje je torej ozaveščati o prisotnosti medvrstniškega nasilja in sovražnega govora na spletu, hkrati pa preprečevanje in odpravljanje tovrstnega početja v vseh oblikah. V kampanji sodelujejo še druga ministrstva, policija, Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS ter strokovnjaki iz Točke ozaveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru fakultete za družbene vede.

Marko Puschner iz omenjene Točke ozaveščanja je izpostavil, da že nekaj let opažajo, da mladi normalizirajo blažje oblike nasilja, kot so žalitve, in jih ne jemljejo več kot nasilje, čeprav se ob njih počutijo neprijetno in ne želijo, da se jim dogajajo. Prav tako so zaznali, da se spletno nasilje premika po starosti navzdol; mladi že v četrtem razredu poročajo o spletnem nasilju, prej so o tem poročali v tretji triadi. Za to je več razlogov, med njimi pa je eden ključnih ta, da starši otrokom dopuščajo dostop do družbenih omrežij vedno bolj zgodaj. Starši bi morali varne rabe interneta otroka začeti učiti že takrat, ko mu prvič izročijo napravo.

Privzgojiti je treba pomoč vrstnikom

Puschner je še opozoril na hujše psihične posledice spletnega nasilja v primerjavi s fizičnim nasiljem. V prvem primeru se lahko pri mladih pojavijo tudi misli o samopoškodovanju in samomoru, če jim nihče ne more pomagati oziroma tega ne opazi. "Vsakršno nasilje, tudi tisto, ki se izvaja na spletu, za sabo pušča posledice, ki jih ni mogoče preprosto izbrisati. Zato je pomembno, da se organizirajo preventivne dejavnosti kontinuirano," je še dejal Marko Puschner.

Da se prijateljski odnosi mladostnikov vse bolj selijo na splet, pa je opozoril Domen Kralj iz NIJZ. Posledično to vodi do raznih oblik stisk.​ Bojana Kračan iz policije je dejala, da želijo biti najprej del preventivnega delovanja na šolah, kjer izvajajo predavanja ter se pogovarjajo z učenci in dijaki tudi o varnosti na spletu. Po njenih besedah je zelo pomembno, da starši svojim otrokom privzgojijo vrednote, kot so prijateljstvo, ljubezen, zaupanje in pomoč vrstnikom.