Jana Juvan
"Ko govorimo o raku, se vsak malo zdrzne. Statistika pa nas še dodatno razočara, saj incidenca te bolezni narašča. V medicini si tako želimo predvsem znižati smrtnost pri raku, a Slovenija je tudi pri tem še vedno v neslavnem evropskem vrhu," je povedal Danilo Maurič, strokovni direktor Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor ob današnjem svetovnem dnevu boja proti raku.
Pojavnost rakavih bolezni se v Sloveniji namreč povečuje, v zadnjih 20 letih se je skoraj podvojila. Po podatkih Registra raka v zadnjih letih za rakom letno zboli več kot 12.000 Slovencev, okoli 6500 moških in okoli 6000 žensk. Umre jih nekaj več kot 5700, okoli 3200 moških in 2500 žensk. Petletno relativno preživetje odraslih slovenskih bolnikov s katero koli vrsto raka (brez nemelanomskega kožnega), ki so zboleli v obdobju med letoma 2006 in 2010, je bilo 50-odstotno, bolnic pa skoraj 60-odstotno.
V okolici Maribora slabša odzivnost
Maurič sicer razloži, da je več raka tako zaradi staranja prebivalstva in sodobnega načina življenja, pa tudi zato, ker je čedalje boljše odkrivanje te bolezni in tako posledično zabeležijo več primerov. V Sloveniji namreč delujejo trije presejalni programi (Zora, Dora in Svit), odzivnost na njihova vabila pa se z leti izboljšuje. Prav v Mariboru z okolico sicer imajo težave z odzivnostjo, pove Nataša Vidnar, vodja Centra za krepitev zdravja. Na splošno so bili v raziskavi Zdravje v občinah na vzhodu slabši kazalniki zdravja, spomni. Višja odzivnost na programe sicer pomeni posledično višjo incidenco raka, a hkrati zgodnejše odkrivanje te bolezni oziroma nižje tveganje, da se bolezen sploh razvije. Posebej je slabša odzivnost pri okoliških mariborskih občinah, zato se trudijo, da bi ljudem lahko s terenskim delom približali dostopnost do informacij in presejalnih programov.
Med mladimi odraslimi v porastu raki, povezani z debelostjo
V medicinski reviji Lancet so danes objavili raziskavo, v kateri so zajeli dve tretjini prebivalstva ZDA, pokazala pa je, da so se med odraslimi, mlajšimi od 50 let, pogosteje kot v preteklosti pojavljale rakave bolezni, za katere je znan dejavnik tveganja debelost. V zadnjih 20 letih je poraslo šest rakov, povezanih z debelostjo - rak slinavke, ledvic, žolčnika, maternice, debelega črevesa in kostnega mozga. Pojavnost teh rakov pri ljudeh med 25. in 29. letom je bila višja za 2,4 do 6,23 odstotka. Mlajši, ko so bili debeli odrasli, hitreje je med njimi naraščala pojavnost tovrstnih rakov, so ugotovili raziskovalci, ki svarijo, da bi se zaradi porasti teh rakov lahko obrnil sedanji trend upadanja smrtnosti zaradi raka. Število debelih v ZDA se je v zadnjih štirih desetletjih sicer več kot podvojilo. Debelost pa je močno porasla tudi v drugih bogatih državah in v državah v razvoju. Na svetu je danes okoli dve milijardi ljudi s prekomerno telesno težo. Debelost naj bi bila sicer v ZDA tisti od vzrokov raka, ki ga je najbolj mogoče preprečiti. V ZDA okoli dvanajstino primerov raka povzroči prekomerna telesna teža. (sta)
Najpogostejši raki pri nas (kože, debelega črevesa in danke, pljuč in tudi dojke in prostate) so povezani z nezdravim življenjskim slogom.
Za rakom letno zboli več kot 12.000 Slovencev.
Letno za rakom pri nas umre več kot 5700 ljudi.
Skoraj tretjino smrti zaradi raka stroka pripisuje uporabi tobaka, pri pljučnem raku kar 88 odstotkov.
V zadnjih 20 letih se je podvojila pojavnost rakavih bolezni v Sloveniji.
Tobak največji in najbolj preprečljiv dejavnik
Tobak je največji in hkrati najbolj preprečljiv dejavnik tveganja za razvoj raka, je spomnila Mihaela Lovše iz Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno industrijo. Zaradi posledic kajenja oziroma uporabe tobaka vsak dan v Sloveniji umre deset ljudi, letno torej okoli 3000, je dodala. Uporabi tobaka stroka pripisuje kar 29 odstotkov vseh smrti zaradi raka pri odraslih, pri pljučnem raku kar 88 odstotkov. "Tobačna industrija išče vedno nove poti za privabljanje mladih kadilcev," pristavi Lovšetova in pri tem omeni zadnji hit tobačne industrije, elektronske cigarete, ki naj bi jih poskusilo že dvanajst odstotkov mladih, 53 odstotkov pa jih ocenjuje, da sploh niso škodljive.
