Vlada je pred kratkim sprejela dopolnitev uredbe o zelenem javnem naročanju, s katero so na seznam izdelkov, ki jih morajo naročniki naročati na trajnostni način, dodali nekaj novih kategorij, med drugim lesene cestne protihrupne ograje.
Tako bodo morali v prihodnje izvajalci javnih naročil pri tovrstnih ograjah zahtevati vsaj 55-odstotni delež lesa v izdelkih.
Zakaj so bile v državi, tako bogati z lesom, kot je Slovenija, lesene protihrupne ograje v uredbo uvrščene šele letos? V Direktoratu za lesarstvo, ki deluje v sklopu ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), pravijo, da si že od začetka delovanja direktorata prizadevajo za povečanje rabe lesa na vseh področjih, kjer lahko les enakovredno nadomesti okolju manj prijazne gradbene materiale. "Eno takšnih področij je tudi uporaba lesa pri gradnji cestne infrastrukture. Na MGRT smo prepoznali, da je delež vgrajenih lesenih cestnih protihrupnih ograj v skupnem obsegu tovrstnih ograj glede na razpoložljivost in okoljsko sprejemljivost lesne surovine, še posebej, če ga primerjamo s sosednjimi državami, občutno premajhen. Zato smo že takoj po uveljavitvi prenovljene uredbe pripravili pobudo, da se med predmete zelenega javnega naročanja uvrstijo tudi cestne protihrupne ograje. Zaradi določenih zadržkov pristojnih resorjev, ki smo jih po dolgotrajnem usklajevanju uspeli odpraviti, pa je do realizacije naše pobude prišlo šele pred kratkim," so zapisali na direktoratu, ki je bil ustanovljen leta 2015, vodi ga pa Danilo Anton Ranc.
Les, beton ali lesobeton?
Pri tem dodajajo, da so pri oblikovanju predloga izhajali tudi iz dobrih praks v Avstriji, Švici in skandinavskih državah, kjer so lesene protihrupne ograje že dlje časa v uporabi. Dobre reference na teh trgih ima po navedbah direktorata tudi slovenski proizvajalec protihrupnih ograj Imont iz Dravograda. Na vprašanje, ali so lesene protihrupne ograje enako učinkovite kot betonske, v direktoratu odgovarjajo: "Leseni protihrupni ograjni paneli, ki so izdelani skladno z zahtevami standardov, ki določajo ustrezne stopnje absorpcije zvoka in zmožnosti zvočne izolacije, so glede zaščite pred hrupom primerljivi ograjam iz drugih materialov. Ob primerni zaščiti pred okoljskimi vplivi in strokovni vgradnji predstavljajo enakovredno alternativo protihrupnim panelom iz drugih materialov, pred katerimi pa ima les bistveno konkurenčno prednost, da edini med njimi zmanjšuje emisije CO2."
158 kilometrov je skupna dolžina protihrupnih ograj ob cestah v upravljanju Darsa.
3,3 kilometra je skupna dolžina lesenih protihrupnih ograj ob teh cestah.
Direktor družbe Deltabloc Miran Klemar pojasnjuje, da sami proizvajajo lesobetonske absorberje za protihrupne ograje, v katerih je več kot 90 odstotkov lesa, zaradi česar bi ustrezali tudi razpisnim pogojem v skladu z uredbo. Deltabloc je slovenska podružnica istoimenske avstrijske korporacije, v kateri se ukvarjajo z razvojem protihrupnih ograj, njihove izdelke pa so že postavili na številnih odsekih slovenskih avtocest. Klemar sicer meni, da lesene ograje z vidika trajnosti in drugih karakteristik niso konkurenčne tehnološko naprednejšim izdelkom, zato jih po njegovih besedah v Avstriji masovno zamenjujejo z betonskimi in lesobetonskimi.
Ob avtocestah samo dva odstotka lesenih ograj
V Direkciji za infrastrukturo pojasnjujejo, da po sprejetju uredbe še niso izvedli javnega naročila za lesene protihrupne ograje ob državnih cestah. Bodo pa, kot dodajajo, spremembo uredbe upoštevali pri načrtovanju vseh nadaljnjih protihrupnih ograj. Direkcija sicer upravlja glavne in regionalne ceste v Sloveniji, na katerih je postavljenih malo protihrupnih ograj. Kot navajajo, je po podatkih preseka stanja iz zadnjega monitoringa ob 2214 kilometrih bolj prometno obremenjenih glavnih in regionalnih cest, na katerih je več kot milijon prevozov vozil na leto, zgrajenih slabih 23 kilometrov protihrupnih ograj, med njimi je lesenih zgolj za 1,4 kilometra.
Tudi v Družbi za avtoceste (Dars) pravijo, da od sprejetja uredbe niso pričeli nobenega novega postopka za naročilo protihrupnih ograj: "Se bo pa zahteva implementirala skladno z določbami dopolnjene uredbe v nova naročila za izdelavo projektne dokumentacije. Kdaj bo prišlo do realizacije teh projektov, trenutno še ni mogoče napovedati." Kot še pojasnijo, se med lesene protihrupne ograje uvrščajo ograje, pri katerih je les prevladujoč material panelov. Sicer so protihrupne ograje sestavljene iz konstrukcijskega dela, ki ga poleg temelja predstavlja še jeklena ali betonska vertikalna nosilna konstrukcija, in iz panelov, ki so lahko betonski, kovinski, transparentni, leseni ali gabioni. Ob cestah v upravljanju Darsa je postavljenih dvanajst lesenih protihrupnih ograj v skupni dolžini 3,3 kilometra. Skupna dolžina vseh protihrupnih ograj ob teh cestah znaša 158 kilometrov. Lesenih protihrupnih ograj je tako samo 2,1 odstotka vseh protihrupnih ograj.
Nova priložnost za gospodarstvo
V Direktoratu za lesarstvo menijo, da bo uvrstitev lesenih protihrupnih ograj v uredbo pozitivno vplivala na delež tovrstnih ograj ob slovenskih cestah, tako da se bo povečal. Hkrati pričakujejo, da se bodo spremembe odrazile tudi v večji predelavi in rabi domače lesne surovine: "Kar bo ugodno vplivalo na izpolnjevanje cilja, da do leta 2030 zmanjšamo emisije toplogrednih plinov za 55 odstotkov. Posledično pričakujemo tudi pospešeno rast slovenske lesnopredelovalne industrije. Povečanje domače predelave lesa bo pomembno vplivalo tudi na zmanjšanje izvoza nepredelane hlodovine v tujino."
Tudi direktor Združenja lesne in pohištvene industrije Igor Milavec meni, da dopolnjena uredba pomeni dodatno priložnost za panogo. Kot pravi, je večja količina doma predelanega lesa boljša tudi z vidika nižanja emisij CO2. V običajnih razmerah bi lahko po njegovih besedah zadostili tem potrebam z lastno surovino. Kot ob tem izpostavlja Milavec, je sicer letos v celotni Evropi primanjkovalo lesa iglavcev. Predvsem zaradi lanskega povečanega izvoza v ZDA, ki je bil posledica povečanega obsega gradnje lesenih stavb in tudi ameriških carin na uvoz lesa iz Kanade. Je pa proizvodnja lesenih protihrupnih ograj po njegovih besedah dejavnost, ki bi ji lahko vsi večji slovenski žagarji hitro prilagodili proizvodnjo.