Protikoronski paket: Od sociale k vitalnosti podjetij

Uroš Esih Uroš Esih
30.03.2020 19:54

Prvi v vrsti več napovedanih paketov ukrepov za blažitev posledic epidemije nekoliko več veselja prinesel delodajalcem kot delojemalskim organizacijam. Bo imela opozicija dovolj časa za vložitev smiselnih amandmajev?

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Paket, ki ga je predlagala ekipa Mateja Lahovnika, je težak tri milijarde evrov. 
Vlada Rs

Vlada je v nedeljo sprejela interventni zakon o ukrepih za omilitev posledic epidemije novega koronavirusa za državljane in gospodarstvo, poimenovan tudi prvi protikoronski paket. Cilj zakona, spisanega na 82 straneh in v 111 členih, je ohranjanje delovnih mest in delovanja podjetij. Vlada ocenjuje, da bodo vse rešitve skupaj v predlogu zakona zvišale odhodke državnega proračuna v višini treh milijard evrov.

​Sindikati za prepoved odpuščanja

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) predlog zakona načeloma podpirajo, vendar z njim niso v celoti zadovoljni, nam je pojasnila predsednica Lidija Jerkič. Predlog namreč vsebuje kar nekaj nedorečenih ali slabo zapisanih rešitev, v ZSSS pa pogrešajo predvsem ureditev statusa za vse tiste, ki jim je zaradi epidemije delovno razmerje prenehalo že pred potrditvijo zakona. "Predlog prav tako ne pove, kaj bo s tistimi, ki so že na zavodu za zaposlovanje in ki ne bodo več prejemali nadomestila za brezposelnost, ter tistimi, ki so se strinjali s sporazumnim prenehanjem delovnega razmerja," še izpostavlja Jerkičeva. Kljub opozorilom ZSSS predlog pozablja na veliko skupino delavcev: študente, zaposlene prek avtorskih in honorarnih pogodb, popoldanske samostojne podjetnike ter tiste, ki delajo na podlagi vrednotnic.

Lidija Jerkič, ZSSS: "Tehnično na zakon nimamo nobenega vpliva več. Nismo pa ga imeli niti na začetku. Prav tako predlog zakona ni bil posredovan v javno razpravo." 
Robert Balen

​Delodajalci za večjo likvidnost

Precej več zadovoljstva z interventnim zakonom je na delodajalski strani. Direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Sonja Šmuc sicer še več pričakuje od drugega paketa, ki bi moral po njenih besedah vključevati dva ključna ukrepa, in sicer več milijard evrov vreden sklad za zagotavljanje novih posojil tako za obratna sredstva kot za investicije ter oblikovanje sklada za odkup terjatev. "S tem bomo preprečili pojav finančne nediscipline ali pa izkoriščanja trenutnih razmer na škodo podjetij," meni Šmučeva.

Sonja Šmuc, GZS: "Nismo vsi enako izpostavljeni ali enako obremenjeni."
Tomaž Ranc

Levica predlaga varovalke

Za interventni zakon ni predviden socialni dialog, zato je pomembno, kako bodo pri sprejemanju ravnale opozicijske stranke. Večina jih napoveduje vložitev dopolnil. Vodja poslancev SD Matjaž Han je ocenil, da gre zakon z rešitvami v pomoč ljudem in gospodarstvu v pravo smer. LMŠ pa napoveduje konstruktivno držo. Dopolnila, če jih bodo uspeli pripraviti v tako kratkem času, bodo še pred vložitvijo poslali tudi vladi. Levica predlaga tudi varovalke, ki bi skrbele, da bi podjetje, ki bo dobilo finančno injekcijo, ohranilo dejansko število delovnih mest.
Predsednik DZ Igor Zorčič bo izredno sejo, na kateri bodo poslanci obravnavali obširni protikoronski zakon, sklical jutri. Zakon je v vložen po nujnem postopku. V LMŠ, SD, Levici in SAB si želijo, da bi imeli za proučitev zakona in pripravo morebitnih dopolnil več časa, zato so predlagali, da bi bila seja v četrtek.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta