Protikoronski ukrepi: Vlada sodnikom ni znižala plač, a je nanje naslovila poziv

Med ukrepi za boj proti koronavirusu je vlada sprejela tudi 30-odstotno znižanje vseh funkcionarskih plač na ravni države, a iz tega ukrepa je izvzela sodno vejo oblasti. Je pa predsednik vlade Janez Janša sodnike pozval, da se za čas krize sami odpovedo 30 odstotkom plače.
"Iz medijev smo zasledili poziv predsednika vlade za znižanje sodniških plač, vendar predsednik vrhovnega sodišča nima zakonskega pooblastila za spreminjanje sodniških plač. To lahko stori le zakonodajalec, torej parlament. Vsak poseg v sodniške plače mora imeti zakonsko podlago oziroma je mogoč le na podlagi (spremembe) zakona, tako navzgor kot tudi navzdol. Predsednik vrhovnega sodišča tudi nima zakonskega pooblastila, da bi v imenu sodnikov lahko podajal tovrstne zakonske pobude," odgovarjajo na vrhovnem sodišču na poziv premiera. "Sodniki se seveda zavedajo pomena solidarnosti v teh zahtevnih razmerah in so pripravljeni nositi sorazmeren delež pri reševanju krizne situacije. Prav je, da svoj delež k temu prispevamo vsi v družbi, ki to zmoremo. Ob tem želimo še izpostaviti, da sodniki že dolgo izkazujejo svojo solidarnost s tem, da so že vrsto let plačno podcenjeni v razmerju z drugima dvema vejama oblasti, plačna nesorazmerja pa so tudi znotraj sodstva samega," še pravijo na vrhovnem sodišču.

Pismo Janši

​Kot je poročalo Delo, sta se sicer včeraj na Janšo s pismom obrnila predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič in predsednik sodniškega društva Andrej Ekart. Zapisala sta, da se se sodniki zavedajo, da mora vlada v težkih razmerah odločitve sprejemati hitro in da bo epidemija pustila posledice na vseh področjih življenja, zlasti v zdravstvu, gospodarstvu in javnih financah. "Sodniki razumemo, da delimo usodo z vsemi ostalimi državljani, saj 'sedimo vsi v istem čolnu'," sta zapisala, hkrati pa pojasnila, da med funkcionarje spadajo tako predsedniki vlade, države, državnega zbora in ustavnega sodišča, ki so uvrščeni v najvišji, 65. plačni razred s 5419 evri bruto, kot tudi okrajni sodniki in pomočniki okrožnih državnih tožilcev, ki so v izhodišču v 40. plačnem razredu z 2032 evri bruto oziroma 1318 neto plače. "To kaže, da ne govorimo o homogeni skupini visoko plačanih posameznikov," sta prepričana podpisnika. Da sodstvo izvaja vse potrebne ukrepe, ki zagotavljajo redno delovanje v nujnih zadevah, sodniki, ki jih obravnavajo, delajo na sodišču, drugi pa od doma, naštevata Florjančič in Ekart, pri tem v zadnjih 14 dneh opažajo povečan obseg dela na področju nujnih civilnih zadev, ki je bil že pred tem izjemno visok tudi zaradi sprememb družinske zakonodaje.

Dokončno porušenje plačnih razmerij

Po mnenju obeh predsednikov bi ukrep nižanja plač funkcionarjem sodnike, ki jih je nekaj manj kot 900, prizadel bolj od izvršnih funkcionarjev, ki jih po njihovi oceni ni niti 200, kar pomeni, da bi tudi številčno gledano sodniki nosili nesorazmerno breme ukrepa. "Poleg tega je vlada 'svoje' funkcionarje prejšnji teden uvrstila v najvišje možne plačne razrede, poslancem so plače dvignili pred šestimi leti, sodniške pa so nespremenjene od 2012," še navajata in dodajata, da bi se z znižanjem plač sodnikov dokončno porušila že zdaj povsem očitna neustrezna plačna razmerja v javnem sektorju. "Tako bi, na primer, strokovni sodelavec, ki je zgolj v pomoč sodniku pri njegovem sojenju in odločanju, prejemal bistveno višjo plačo od sodnika, čeprav opravlja veliko manj zahtevno in odgovorno delo," sta navedla konkreten primer.
Kot je za Večer pojasnil Ekart, bi za reševanje krize, "k čemer moramo prispevati vsi - in tudi sodniki so pripravljeni izkazati solidarnost -, bilo veliko bolj sprejemljivo znižanje plač za določeno število odstotnih točk vsem zaposlenim v javnem sektorju, razen tistim v najnižjih razredih in tistim, ki so zdaj bolj obremenjeni."