Elizabeta Planinšič
Za 24 ur so želeli poslanci opozicije (tak je bil predlog Matjaža Hana iz SD in Luke Mesca iz Levice) preložiti obravnavno interventnega protikoronskega zakona na odboru za finance, razlog za to pa naj bi bila v prvi vrsti sporna člena zakona, ki določata uporabo policijskih pooblastil v času epidemije koronavirusa. S predlogi sicer niso uspeli, a že kmalu po pričetku seje odbora je koalicijska stranka SMC preko twitterja sporočila, da je iz zakona umaknjen 104. člen. Ta bi policistom dovoljeval, da bi brez ustrezne odredbe sodišča preko mobilnih naprav sledili posameznikom.
Intervencija SMC
"Takšnih posegov v temeljne ustavne pravice posameznikov nismo mogli dovoliti," so sporočili iz stranke. Napovedali so tudi spremembe 103. člena zakona, amandmaje k temu členu je sicer napovedalo kar nekaj strank. 103. člen predvideva, da smejo policisti za namen zajezitve in obvladovanja epidemije ter za zagotovitev spoštovanja posebnih ukrepov iz zakona o nalezljivih boleznih, uporabiti tudi pooblastila za na primer iskanje oseb, prepoznavanje oseb po fotografijah, izdelovanje fotorobota, postavljanje cestne zapore z blokadnimi točkami, vstop v tuje stanovanje in v druge prostore, začasno omejevanje gibanja oseb, privedbo osebe ter zbiranje in obdelovanje podatkov.
"Pooblastila policije za zajezitev epidemije"
Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je v zvezi z omenjenima členoma v zadnjih dneh pojasnjeval, da pooblastila v 103. členu zakona niso nova. V tem členu so po ministrovih navedbah več kot 30 pooblastil policiji zmanjšali na tiste, za katere ocenjujejo, da so nujna za zajezitev epidemije koronavirusa. Dodal je, da je bil ta člen usklajen med ministrstvom za zdravje, ministrstvom za notranje zadeve in službo vlade za zakonodajo. "Če kdo misli, da strokovnjaki na teh področjih ne vedo dovolj, naj to sporoči poslancem, ki bodo odločali o tem zakonu. A s tem drastično znižujemo pooblastila policije za zajezitev epidemije," je poudaril minister. Glede 104. člena pa, da je spisan izključno za primere, ko bi ljudje morali biti v karanteni - ti bi to lahko preživeli doma pod pogojem, da so pripravljeni dovoliti, da policisti nadzorujejo njihovo gibanje.
Vzpostavitev policijske države v praksi
A predlogi so naleteli na ostre kritike, in to ne le iz opozicijskih vrst. Ne le da policijska pooblastila ne sodijo v ta zakon, da je tudi zaradi tega ta zakon protiustaven, je ocenila zakonodajno-pravna služba državnega zbora, kajti sledenje mobilnim napravam brez odredbe sodišča pomeni kršitev ustavno varovane pravice komunikacijske svobode posameznika. Tudi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je menila, da gre za poseg v ustavne pravice in v praksi vzpostavitev policijske države. Iz urada varuha človekovih pravic pa so sporočili, da bi "vsakršni posegi v zagotovljene pravice posameznikov morali biti tudi kar se da določno urejeni in pri tem upoštevana v ustavi postavljena merila". Dr. Branko Lobnikar, strokovnjak za varnostna vprašanja, je za Večer pred dnevi dejal, da upa, da gre za "pooblastila na zalogo", saj ni prepričan, ali so danes nujna. "Dejstvo pa je, da nikakor ne smejo veljati dlje, kot traja epidemija. Če bi se prenesla v poepidemijski čas, bi bilo to nesprejemljivo."
Preudarna odločitev
Matej Avbelj, doktor prava in profesor na Novi univerzi: "Odločitev o umiku 104. člena je preudarna in ustavno skladna odločitev. Predlagane ukrepe, ki se nanašajo na pooblastila policistom, ocenjujem kot premalo določne, menim pa, da tudi ne prestanejo ustavnega testa sorazmernosti.
Podpiram skrb oblasti za javno zdravje, pri tem pa je treba zagotoviti, da se v ta namen uporabljajo ustavno skladni in sorazmerni prisilni ukrepi. Zanje je dovolj podlage že v obstoječi zakonodaji.
Širjenje policijskih pooblastil, ko je naša zasebnost že tako ali tako okrnjena, je problematično tudi v simbolnem smislu. Kaj hitro se lahko zgodi, da prestopimo ustavni Rubikon, po katerem tudi v normalnih časih ne bo več vrnitve v normalno polje pričakovane zasebnosti."
Nove naloge, ne pooblastila
Miroslav Žaberl, doktor kazenskega prava, predavatelj na Fakulteti za varnostne vede:
"V predlogu interventnega zakona ne gre za nova pooblastila policistom, temveč nabor posameznih pooblastil iz policijske zakonodaje. Policiji pa se s protikoronskim zakonom nalagajo nove naloge. Vprašanje je, ali so vsa našteta pooblastila nujna in potrebna za dosego cilja oziroma izvršitev teh (dodatnih) nalog. Kar se umika 104. člena tiče, pa je videti, da je vlada ocenila, da bodo to težko spravili skozi proceduro, saj gre za invazivnejši poseg v komunikacijsko zasebnost. Zagate bodo najverjetneje poskušali reševati skozi obligacije oziroma dolžnosti za posameznike, ki jih bodo zapisali v odločbe, ali pa jih bodo zadržali v skupni karanteni, dokler bodo imeli dovolj prostora."
