Danes bo vlada odločala o hidroelektrarni na Muri. A pomenljiva je ednina. V medresorsko proceduro naj bi namreč romal tudi predlog o odvzemu koncesije za vseh osem hidroelektrarn, ki je bil spisan še v času ministrovanja Jureta Lebna in ga je močno izpodbijalo ministrstvo za infrastrukturo z Alenko Bratušek na čelu, ne nazadnje pa so cilj, da bodo Muro obvarovali hidroelektrarn, v pogodbo zapisali tudi koalicijski partnerji. "Uredba je že bila v javni obravnavi," pojasnjuje Andreja Slameršek, vodilna sila kampanje Rešimo Muro, a ni prestala usklajevanja z infrastrukturnim ministrstvom. Zveza društev Moja Mura vztraja pri odvzemu koncesije, tudi se ne strinja z zamrznitvijo postopka, ki bi se lahko pod kakšno drugo vlado nadaljeval.
Zajetje štiri milijone kubičnih metrov
Tako bo vlada danes odločala le o HE Hrastje - Mota, prvem projektu Dravskih elektrarn Maribor (DEM) na Muri. Te imajo sicer koncesijo za osem HE, sami pa so že dejali, da vse niso uresničljive. Za HE Hrastje - Mota naj bi vlada potrdila sklep o ustavitvi priprave državnega prostorskega načrta (DPN). V študijah so primerjane tri variante jezu, ki so se med seboj razlikovale glede na lokacijo zajezitve in število elektrarn. Dve varianti sta predvidevali eno hidroelektrarno na dveh potencialnih lokacijah, tretja varianta pa dve manjši hidroelektrarni. Vse primerjane hidroelektrarne so pretočnega tipa moči do 55 MW, prostornine akumulacij pa približno štiri milijone kubičnih metrov, izhaja iz gradiva ministrstva za okolje in prostor.
1,67
milijona evrov so DEM porabile za komunikacijske aktivnosti v zvezi s projektom gradnje HE Hrastje - Mota
Alternative so
Tudi namero Dravskih elektrarn, ki so, potem ko je bilo znano, da nobena od variant po okoljskih vplivih ni sprejemljiva, napovedale postopek prevlade javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave, so na ministrstvu za okolje v gradivu za sejo vlade zavrnili: "Prevlada druge javne koristi je upravičena le v primeru, da ni alternativ izven tega območja. V navedenem primeru so alternativne rešitve na ostalih slovenskih rekah, kot na primer Sava, še možne, prav tako je možno cilj obnovljivih virov doseči na druge načine, zato ni izpolnjen temeljni pogoj za postopek prevlade javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave."
So pa z DEM na ministrstvo poslali podatke o stroških priprave DPN za Hrastje - Mota. Za pripravo 51 strokovnih podlag so porabile 2,75 milijona evrov, za izvajanje 59 komunikacijskih aktivnosti 1,67 milijona in za 64 dodatnih meritev, svetovanj, analizo smernic, inventarizacije, kartiranje in naravovarstveno vrednotenje habitatnih tipov in druge študije pa 4,81 milijona evrov. V DEM so že napovedali, da bodo v primeru prekinitve postopka ta denar terjali od države.
