Prvo leto vlade: Kakšna je vladna bilanca

Pregled prvega leta vlade Marjana Šarca po področjih, ki jih izpostavljamo kot ključna, so opravili naši novinarji in uredniki Jelka Zupanič, Urška Mlinarič, Kristina Božič, Tanja Milakovič, Andreja Kutin, Uroš Esih, Franja Žišt, Srečko Klapš, Elizabeta Planinšič, Petra Vidali, Darja Kocbek in Matija Stepišnik.

Koalicija

• Vladno koalicijo sestavlja pet strank (LMŠ, SD, SMC, Desus in SAB), s posebnim protokolom in sporazumom si zagotovijo podporo Levice. Peterica sama v državnem zboru nima večine.
• Javnomnenjski primat prevzame in poveča LMŠ. Premier si položaj utrjuje z odločnejšimi potezami ob aferah, vlada je zaprla nekatere od prej odprte fronte. Šarec si utrjuje priljubljenost z ljudskimi, za nekatere populističnimi nastopi.
• Na evropskih volitvah zmaga SDS, med koalicijskimi partnerji ima najboljši rezultat SD, SMC, Desus, SAB in Levica ostanejo brez evropskih poslancev.
• Pred volitvami se Šarec odreče skupni listi s SMC in SAB pa tudi Desusom, po volitvah pa napove proces približevanja strank tako imenovane levo-liberalne sredine.
• Poleti opozicijska NSi napove premik v sredino in ponudi Šarcu možnost partnerskega sodelovanja. Matej Tonin ob tem sicer poudari, da v vlado ne nameravajo vstopiti.
• Septembra ima kongres SMC, na njem bo Mira Cerarja zamenjal gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Januarja ima kongres tudi Desus, kjer pa je Karl Erjavec po špekulacijah o umiku napovedal vnovično kandidaturo. Ta mesec imajo programsko-statutarni kongres tudi SD, kjer niso povsem zadovoljni z Dejanom Židanom.

Kadrovske zadeve

• Na prvi seji vlade državni sekretar postane za mnoge sporni Damir Črnčec, del koalicijskega peterčka in Levica sta nezadovoljna, a premier vztraja. Črnčec postane ključni premierov svetovalec in operativec (za posebne naloge).
• Novembra 2018 po pozivu predsednika po objavi e-pošte, v kateri grozi županskemu kandidatu Eriku Modicu, odstopi minister za kohezijo Marko Bandelli. Zamenja ga Iztok Purič.
• Januarja po očitkih o mobingu na ministrstvu in zlorabi položaja odstopi minister za kulturo Dejan Prešiček. Zamenja ga Zoran Poznič.
• Marca po novih pospeških afere Maketa odstopi minister za okolje Jure Leben. Zamenja ga Simon Zajc. Marjan Šarec ob tem zahteva odstop direktorja direkcije za infrastrukturo Damirja Topolka. Šarec bi z Lebnom, ker da je začel premikati stvari, v prihodnosti še sodeloval.
• Marca iz zdravstvenih razlogov odstopi minister Samo Fakin. Zamenja ga Aleš Šabeder.
• Po aferi Šoltes-Uradni list premier Šarec odstavi generalnega sekretarja LMŠ Braneta Kralja.
• Iz Šarčevega kabineta sta odšla državna sekretarja Peter Vilfan (afera Davki) in Roman Kirn (trenja s Črnčecem in odrivanje iz sprejemanja odločitev, politik).
• Julija vlada po predhodnih "licitacijah" z imeni potrdi Janeza Lenarčiča, dotedanjega vodjo slovenskega predstavništva pri Evropski komisiji, za slovenskega kandidata za komisarja. Vodja Evropske komisije mu septembra dodeli resor kriznega upravljanja, pod katerega sodi tudi humanitarna pomoč.

Javne finance

• Davek na nepremičnine: v predalu za nedoločen čas od 25. oktobra 2018, takoj po razrešitvi državne sekretarke in bivše ministrice za finance Mateje Vraničar Erman.
• Novela zakona o izvrševanju proračunov 2018 in 2019 zaradi uskladitve pokojnin, upokojenskega regresa, dviga povprečnin za občine: državni zbor sprejme 13. decembra 2018
• Znižanje javnega dolga z 71,1 odstotka BDP v zadnjem četrtletju lani na 67,9 odstotka BDP v prvem četrtletju letos. V evrih se v omenjenem obdobju javni dolg zniža z 32,2 milijarde evrov na 31,6 milijarde evrov, zaradi učinkovitega upravljanja dolga so nižje tudi obresti, ki jih na dolg država plačuje iz proračuna.
• Dvig minimalne plače s 638 evrov neto na 667 evrov neto v letu 2019 in na 700 evrov neto v letu2020: državni zbor potrdi 13. decembra 2018
• Izločitvi dodatkov (za minulo delo, poslovno uspešnost in drugo) so se morali v letošnjem letu v koaliciji odpovedati, zato ima okoli 70 tisoč delavcev letos le višjo minimalno plačo po starem izračunu. Delodajalci, zlasti GZS, so zaskrbljeni, kaj se bo zgodilo 1. januarja 2020, ko bodo morali izločiti tudi dodatke, saj za zdaj vlada ne napoveduje preložitve izločitve dodatkov na poznejši čas.
• Rebalans proračuna 2019 je državni zbor sprejel 6. marca 2019, po vetu državnega sveta pa ponovno 20. marca. Prvič tudi proračunska poraba presega 10 milijard evrov, zaradi morebitnega kršenja fiskalnega pravila je bila vložena zahteva za ustavno presojo proračuna.
• Regres za letni dopust do povprečne bruto plače brez dohodnine in prispevkov: državni zbor potrdi 25. aprila 2019
• Iz davčnega svežnja je letos vladi uspelo znižati le obdavčitev regresa, pred srečanjem Ekonomsko-socialnega sveta pa so ta ponedeljek za zaprtimi vrati prvič govorili o predlagani spremembi dohodninske lestvice in višji obdavčitvi kapitala, kakršno predlaga vlada. Med predlogi ni več oprostitve davščin (podobno, kot velja za regres) za nagrado za poslovno uspešnost, prav tako ne dviga stopnje obdavčitve dobička podjetij z davkom od dohodka pravnih oseb z 19 odstotkov na 20 odstotkov.

Državno premoženje, investicije

• Aprila japonska korporacija Yaskawa v Kočevju po dveh letih gradnje odpre novo tovarno industrijskih robotov in evropski center za razvoj robotike. Slovenija je to 24,6 milijona evrov vredno naložbo podprla s 5,6 milijona evrov.
• SDH junija potrdi prodajo Abanke Novi KBM. Premier Šarec po seriji političnih ugibanj, ali bi prodajo ustavili, izjavi, naj odgovornost prevzame upravljavec državnega premoženja, češ da so tam tudi bistveno boljše plačani od njega.
• Junija SDH zaključi prodajo še 10 odstotkov NLB, za kar iztrži slabih 110 milijonov evrov. Država ima še 25 odstotkov plus delnico.
• SDH v stalnih (kadrovskih) pretresih, aprila odstopi predsednica uprave Lidia Glavina. Ključna politična kopja se lomijo okoli Telekoma, od koder se poslovi Rudolf Skobe, namesto njega avgusta vajeti prevzame Matjaž Merkan. Močne lobistične bitke za obvladovanje tečejo v energetiki, okoli SDH, ki ga prevzeme Gabrijel Škof iz Adriatic Slovenice, na odhodu je Andrej Božič iz Darsa ...
• Julija Magna uradno odpre lakirnico v Hočah, v zdaj končano prvo fazo je kanadsko-avstrijska multinacionalka vložila 150 milijonov evrov, država jo je podprla z 19 proračunskimi milijoni. Projekt je iz časa Cerarjeve vlade.
• Septembra Lek v lasti Novartisa sporoči, da kljub državni spodbudi ne bo izvedel investicije na Prevaljah.

Javni sektor

• Novembra 2018 se vlada in predstavniki občin dogovorijo o dvigu povprečnine: znesek na prebivalca za zakonsko določene naloge v letu 2019 znaša 573,50 evra.
• 2018/2019 tečejo pogajanja o znižanju stroškov občin, za zdaj so se z vlado dogovorili za znižanje v višini 31 milijonov evrov, vendar zakon, ki bi to uveljavil, še ni sprejet.
• December 2018: vlada sklene sporazum s sindikati javnega sektorja o dvigu plač javnim uslužbencem od 4 do 20 odstotkov oziroma za enega do pet razredov.
• Maj 2019 sindikati javnega sektorja v pogajanjih z vlado dosežejo, da so najslabše plačani javni uslužbenci letos dobili 1050 evrov neto regresa za letni dopust, vsi drugi so ga prejeli v višini minimalne plače, 886 evrov neto.

Zdravstvo

• Marca 2019 je tedaj novi minister Aleš Šabeder zaradi napovedi družinskih zdravnikov, da bodo zaradi preobremenjenosti začeli dajati odpovedi, primoran takoj gasiti požar.
• Maj 2019: vlada sprejme aneks 1 k splošnemu dogovoru za zdravstvo. S slednjim so glavarinski količnik, ki določa, kdaj lahko zdravniki začnejo zavračati sprejem novih pacientov, znižali na 1895 glavarinskih količnikov, slovensko povprečje je 2406.
• Julij 2019: sprejet tudi aneks 2 k splošnemu dogovoru. S slednjim bodo najbolj obremenjeni timi družinske medicine nagrajeni s 4 do 20 odstotki dodatka k plači, če bodo dodatno delali in presegali 1895 glavarinskih količnikov.
• September 2019: vsi, ki v javnem sektorju delajo vse dni v tednu, začnejo dobivati višji dodatek za nedeljsko, praznično in nočno delo. Slednje je rezultat decembrskega dogovora med vlado in sindikati javnega sektorja.
• September 2019: sprejet dokument strokovnih kompetenc v zdravstveni negi srednjim medicinskim sestram, ki so zadnjih 15 let najmanj 12 let in vsaj polovico delovnega časa opravljale delo diplomiranih medicinskih sester, to tudi finančno priznava. Dobile bodo za najmanj štiri odstotke višje plače.

Sociala, trg dela in pokojnine​

• Oktobra 2018 vlada potrdi predlog novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki ohranja denarno socialno pomoč v višini 392 evrov in varstveni dodatek v višini 577 evrov.
• Ministrica Ksenija Klampfer oktobra 2018 sprejme ukrepe za pospešeno reševanje zaostankov pri odločanju in izplačevanju otroških dodatkov, štipendij, subvencij vrtcev.
• Marca 2019 ministrica predstavi predlog sprememb pokojninske zakonodaje in trga dela, kaj kmalu pa s pogajalske mize umakne najbolj sporen predlog - dvig upokojitvene starosti s 65 na 67 let.
• Julija 2019 Centri za socialno delo (CSD) dobijo nov informacijski sistem Krpan.
• Julija 2019 ministrstvo predstavi spremembe na področju starševskega varstva in družinskih prejemkov; očetom dvojčkov deset dodatnih dni očetovskega dopusta, dvig najnižjega materinskega, očetovskega in starševskega nadomestila na 532 evrov bruto (392 evrov neto), ministrica za jesen napove javno razpravo o univerzalnem otroškem dodatku.
• Julija 2019 vlada potrdi novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih, s katero ukinja dodatek za delovno aktivnost
• Julija 2019 pošlje vlada v javno razpravo spremembe pokojninske zakonodaje, s katero bi zvišali odmerni odstotek pokojnin na 63,5 odstotka za oba spola, odprt pa še ostaja dvojni status upokojencev; s spremembami trga dela zvišuje najnižje nadomestilo za brezposelnost s sedanjih 350 na 530 evrov bruto, odprto pa še ostaja, za koliko naj bi se starejšim delavcem skrajšal čas prejemanja nadomestila na zavodu za zaposlovanje

Vojska, nacionalna varnost

• Sredi februarja 2019 vlada Marjana Šarca ustavi načrtovani nakup 48 oklepnikov znamke Boxer nemškega orožarskega podjetja Artec.
• Minister Karl Erjavec aprila na predlog načelnice generalštaba Slovenske vojske generalmajorke Alenke Ermenc razreši poveljnika poveljstva sil brigadirja Miho Škerbinca. Očitajo mu kršenje vojaške discipline in širjenje govoric o zdravstvenem stanju načelnice generalštaba. Že pred tem je v vrhu vojske napeto, po mnenju kritikov Ermenčeve poteka neutemeljena, politično motivirana kadrovska čistka proameriških kadrov.
• Zaradi odstavitve Škerbinca, domnevne zlorabe vojaške obveščevalne službe Erjavca junija interpelirajo. Neuspešno.
• Ermenčeva se po daljšem času avgusta pojavi v javnosti in sporoči: trenutno glede na načrt beležijo kadrovski primanjkljaj 1341 pripadnikov, od tega 848 pripadnikov stalne sestave in 493 pripadnikov pogodbene rezerve. Sredi avgusta je Slovenska vojska šteje 6406 pripadnikov stalne sestave in 707 pripadnikov pogodbene rezerve. V zaključnih pogajanjih za proračuna 2020 in 2021 Erjavec doseže dvig izdatkov za vojsko za 50 milijonov evrov.
• Odbor državnega zbora za obrambo s tesno večino prižge zeleno luč predlogu resolucije o strategiji nacionalne varnosti za obravnavo na plenarni seji državnega zbora. Umaknili so določilo o dodelitvi dodatnih pooblastil Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova).

Zunanja in evropska politika

• Diplomacija in vrh MZZ ostajata osredotočena predvsem na eno temo: arbitražo.
- Politični odnosi s Hrvaško so zaradi zavračanja arbitražne razsodbe na najnižji točki po osamosvojitvi, uradnih srečanj med državama v času Šarčeve vlade ni bilo.
• Šarec marca zavrne povabilo Evropskega parlamenta, da bi nagovoril plenum v Strasbourgu. Pred majskimi evropskimi volitvami sledijo ostre razprave. Z zavrnitvijo povabila je aktualni predsednik še enkrat več pokazal, da je evropska in zunanja politika nizko na njegovi politični agendi.
• Na nedavnem Blejskem strateškem forumu se je Slovenija poskušala odmakniti od bilateralnega monotematskega fokusa na arbitražo k multilateralizmu in ključnim globalnim temam, kot je trajnostni razvoj.
• Kljub napovedim novi vladi še ni uspelo narediti premika pri balansiranju zanemarjenih odnosov z ZDA. Predsednik vlade Marjan Šarec opravi uradni obiski pri ruskem kolegu Dmitriju Medvedjevu.
• Konec lanskega leta so se začele priprave na drugo predsedovanje Slovenije Svetu EU v drugi polovici leta 2021, ki bo slovenijo stalo 80 milijonov evrov, za projekt pa je bilo odobrenih 350 novih zaposlitev.

Infrastruktura

• Nov pospešek gradnji drugega tira. Vlada RS kot skupščina družbe 2TDK januarja potrdi investicijski program za graditev drugega tira železniške proge Divača-Koper. Svet direktorjev EIB maja odobri posojilo za izgradnjo drugega tira, že prej je podpisana koncesijska pogodba med Vlado RS in družbo 2TDK, ki jo vodi Dušan Zorko.
• Upravljanje mariborskega letališča po odpovedi najemne pogodbe s strani Aerodroma Maribor v lasti SHS Aviation prevzame državni DRI.
• Julija ministrstvo za infrastrukturo Darsu potrdi investicijski program za 17,5-kilometrski velenjsko-koroški odsek tretje razvojne osi. Zaradi potrebnega državnega poroštva je zadržano stališče ministrstva za finance.
• Družba 2TDK avgusta razveljavi razpis za projekt Glinščica. Uprava se za to odloči, ker obstaja sum, da je prvotno izbrani ponudnik ponaredil reference.
- Ustavno sodišče junija 2019 odloči, da državni prostorski načrt za odsek tretje razvojne osi Šentrupert–Velenje ni v neskladju z ustavo.
- Ministrstvo za infrastrukturo julija potrdi investicijski program za odsek hitre ceste Velenje-Slovenj Gradec in hkrati pripravi poroštveni zakon za projekt tretje osi skupaj s projektom drugega tira.
- Minister za finance Andrej Bertoncelj septembra za Večer izjavi, da projektna dokumentacija ni popolna.

Šolstvo

• Novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (financiranje javnih in zasebnih šol); izhodišča minister prvič predstavi marca na vrhu koalicije, vlada 6. junija potrdi novelo, poslanci jo 10. julija sprejmejo, a čez dober teden po vetu državnega sveta v ponovnem glasovanju zakon pade.
• Napoved priprave nove bele knjige s področja vzgoje in izobraževanja, 29. marca začetek procesa s prvo širšo javno razpravo o prihodnosti tega področja.
• Po nekaj aferah inšpektorata za šolstvo (npr. dogajanje na OŠ Prule, nasilno vedenje v zavodu Kengurujčki) minister decembra 2018 odstavi glavnega šolskega inšpektorja, avgusta letos vlada za glavnega šolskega inšpektorja potrdi Simona Slokana, ki je bil nekaj mesecev vršilec dolžnosti.

Kultura

• Oba ministra za kulturo v tej vladi, Dejan Prešiček in Zoran Poznič, sta obljubila dvig proračuna za kulturo na nivo pred letom 2008. Dosedanja proračunska usklajevanja so dober korak v tej smeri, vendar kljub načelni podpori tudi ta vlada še ni sprejela zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi, tako imenovani kulturni evro, za obdobje 2020-2026, s čimer bi kulturi zagotovila dodatnih 122,6 milijona evrov.
• Ministrstvo za kulturo je v tem letu realiziralo enega največjih programskih razpisov na področju kulture sploh, devet milijonov evrov vreden razpis za Mrežo centrov raziskovalnih umetnosti in kulture. Na razpisu so uspeli trije prijavitelji, Kibla, Delavski dom Trbovlje in Pina. Projekt 85-odstotno financira Evropski sklad za regionalni razvoj.
• Pri treh dolgo odlaganih infrastrukturnih projektih - Narodna in univerzitetna knjižnica, Mariborska knjižnica in SNG Drama Ljubljana - je ministrstvo z drugimi državnimi ali občinskimi partnerji zagotovilo vsaj začetna minimalna sredstva, ki naj bi načrte premaknila z mrtve točke.

(Ne)strpnost in človekove pravice

• 23. november 2018: Poziv premiera podjetjem v (so)lasti države glede oglaševanja na portalih, ki širijo sovražni govor: "Na mestu (je) razmislek, kakšno je sporočilo vašega oglaševanja v medijih, ki se od nestrpnosti in sovražnega govora ne ogradijo in ju ne obsodijo, pač pa - nasprotno - celo širijo ali pri tem pomagajo."
• Julij 2018: Nadaljevanje zagrajevanja in militarizacije meje s Hrvaško - napotitev dodatnih vojakov na mejo in potrditev nakupa dodatnih panelov z rezilno žico.

Pravosodje in notranje zadeve

• Notranji minister Poklukar na čelo policije decembra 2018 prvič postavi žensko, Tatjano Bobnar.
• Februarja vlada razreši direktorja Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Jožeta Podržaja po pobegih v koprskih zaporih in grožnjo s stavko pravosodnih policistov.
• Maja je v državnem zboru izredna seja o domnevnih zlorabah v pravosodju, ki jo pravosodni deležniki označijo kot nedopusten poseg politike v sodno vejo oblasti.
• Decembra lani notranji minister podpiše sporazum s policijskima sindikatoma in konča večmesečno stavko policistov in zaposlenih v MNZ.
• Maja Sindikat policistov Slovenije poda prijavo KPK zaradi domnevno sporne in klientelistične zaposlitve brezposelnega člana LMŠ Julijana Rupnika na ministrstvu za notranje zadeve.

Okolje, prostor, energetika

• Oktobra 2018 Jure Leben razglasi, da je Slovenija na robu ekološke katastrofe. V skladišču zastaja na stotine ton odpadne embalaže. Sledi interventni zakon.
• November 2018: nadzor odkrije nepravilnosti na Agenciji RS za okolje v primeru pridobivanja okoljskih dovoljenj. Izbruhne afera Ascent Resources, posloviti se mora direktor ARSO Joško Knez.
• Februar 2019: Napoved ukinitve postopkov za sprejem državnega prostorskega načrta za prvo hidroelektrarno na Muri.
• Istega meseca novi zapleti v Hočah. Nevladni okoljevarstvenik Gorazd Marinček ne želi umakniti pritožbe na izdajo okoljevarstvenega dovoljenja Magni. Po pogajanjih z ministrom Zdravkom Počivalškom in okoljskim ministrom Juretom Lebnom dosežen dogovor. Magna začne obratovati.
• Maj 2019: Ustavitev sprejemanja državnega prostorskega načrta za HE Hrastje Mota.
• Junij 2019: koalicijski vrh razpravlja o medvedih in volkovih, sledi interventni zakon.
• Avgust 2019: Marjan Šarec najavi odločno podporo gradnji drugega bloka NEK.
• Ministrstvo za infrastrukturo septembra objavi dopolnjen osnutek nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, a do njegovega sprejetja je še dolga pot

Kmetijstvo

• Interventni zakon o odvzemu rjavega medveda in volka iz narave
• Predlog sprememb zemljiške politike, s katerimi je ministrica Aleksandra Pivec hudo razburila kmetijska podjetja, ker bi jim postopno omejila površino državnih zemljišč, ki jih imajo v najemu od Sklada kmetijskih zemljišč, na 100 hektarjev.
• Resolucija o razvoju kmetijstva do leta 2030, ki vsakomur ponuja nekaj, zato ji nihče odločno ne nasprotuje, pa tudi zadovoljen z njo dejansko ni nihče.
• Po aferi z mesom bolnih poljskih krav sledi ugotovitev, da slovenski potrošniki niso bili ogroženi, ker je sistem sledljivosti mesa v Sloveniji dober.
• Ustanovitev sveta za ženske na podeželju, ki se bo ukvarjal z izboljšanjem položaja žensk, ki delajo in živijo na kmetijah.