Psiholog Marko Polič: Negotovost je za ljudi najbolj moteča

Franja Žišt Franja Žišt
29.04.2020 06:30

Od srede marca so mnoge ustanove zaprte, ukrepi v boju proti koronavirusu so se kasneje le še stopnjevali. Sedaj jih je po vzoru drugih evropskih držav začela rahljati tudi Slovenija. "Ljudje nikoli niso navdušeni nad čim, kar jim omejuje možnost njihovega lastnega nadzora,v kontekstu epidemije pa se večina vendarle zaveda, da so nekateri ukrepi potrebni, in jih zato, kolikor se da, upoštevajo," razmišlja psiholog dr. Marko Polič.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Ljudje smo socialna bitja in potrebujemo stike, ne samo z neposrednimi člani družine. 
Sašo Bizjak

So pa ukrepi zelo moteči za vse, ker prekinjajo vsakdanje življenjske navade in je treba marsikaj spremeniti. "Ljudje smo vendarle socialna bitja in potrebujemo stike, ne samo z neposrednimi člani družine, ampak tudi z drugimi." Zato je dobro, da so državljani pravočasno seznanjeni tudi z načrtom sproščanja ukrepov.

Strašenje in grožnje so nesmiselni

Države po Evropi so ukrepe sprejemale zelo različno, nekatere, večinoma bolj razvite, so pri snovanju pravil bolj zaupale ljudem in jim dale razna priporočila in manj omejitev, nekatere so ljudem zaupale manj in so jih zaprle znotraj meja občine, spet tretje uvedle celo policijsko uro. "To je tudi stvar kulture. Mi mogoče še od Levstika naprej živimo malo v duhu Martina Krpana. Če ti država nekaj naloži, je to treba, če se le da, kršiti. Ko so bile še carine, je skoraj vsak državljan kdaj kaj prinesel čez, ne da bi prijavil," razmišlja Polič o tem, kako ukrepi delujejo pri nas. Na severu Evrope ljudje bolj zaupajo oblasti in upoštevajo napotke in "ni treba kakšnih strogih predpisov izumljati, da bi dosegli manj stika med ljudmi", razmišlja sogovornik. "So pa države, ki so pri tem bolj ležerne kot mi, tam so ljudje navajeni, da stalno kaj počnejo skupaj, se družijo. Tam je treba presekati s tem, saj se virus za kulturo ne zmeni."

Ko v ukrepu ne vidiš smisla

Dr. Marko Polič
Osebni Arhiv

Presoja mora biti strokovna, ne politična

V marsikateri državi so sproščanje ukrepov napovedali in podrobno terminsko utemeljili že pred časom, pri nas pa že lep čas ne vemo denimo, kdaj se bo sprostilo življenje, kdaj bo omogočeno gibanje med občinami, kdaj, če sploh, se bomo vrnili v šole. "Negotovost je za ljudi najbolj moteča. Če veš, do kdaj predvidoma bo trajal ukrep, lahko načrtuješ svoje življenje, kaj boš počel. Če je pa vse skupaj negotovo, če ne veš, ne kdaj in kako, pa tega ne moreš načrtovati in za seboj potegne še druge posledice. Presoja mora biti strokovna, ne politična. Epidemiologi bi morali presoditi, kaj je smiselno, približno se ve, kako se širijo bolezni, kako dolgo trajajo, kakšni so valovi, kaj je s prekuženostjo," poudari sogovornik. Odgovore na tovrstna vprašanja stroka bržkone že ima, Polič pa upa, da se bo čim več ljudi odzvalo tudi na poziv za sodelovanje v epidemiološki raziskavi, da bomo čim prej dobili celovito sliko koronavirusa, takoj potem pa tudi jasen načrt izhodne strategije in sproščanja ukrepov.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.