Klemen Polanec
Logično se zdi, da večina ptic pobegne iz hladnejših predelov, s čimer se izognejo neizprosni zimi. Že njihov podvig zapuščanja lastnega domovanja in premagovanje ogromnih razdalj dvakrat letno kaže na njihovo veliko potrebo, da se izognejo snegu in nizkim temperaturam. Vseeno pa nekatere ptice ostanejo, vendar te niso odvisne od človeka. "V splošnem velja prepričanje, da hranimo ptice zgolj pozimi. Seveda gre za obdobje, ko primanjkuje hrane v okolju, vendar so številne študije pokazale, da tudi pozimi ptice niso odvisne od krmilnic in naše hrane. Tako za njihovo varstvo ljudje ne pripomoremo skoraj nič, razen morda v ekstremnih vremenskih razmerah. To so raziskovalci preverili tako, da so spremljali posamezne ptice in preverili, kolikšen delež hrane pojedo iz krmilnic. Ugotovili so, da četudi imajo ptice na voljo neomejeno količino semen, jih pojejo samo 20 odstotkov, drugo hrano pa si še vedno poiščejo drugod," razlaga Tilen Basle, varstveni ornitolog in član Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.
S hranjenjem se pticam približamo in jih opazujemo
Čeprav hranjenje ptic nima posebnega pomena za njihov obstoj, pa na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic zatrjujejo, da je hranjenje najpreprostejša možnost za opazovanje ptic in eden izmed načinov za razvoj našega odnosa do njih. Za takšno opazovanje lahko izdelamo krmilnice, najboljše so lesene z lastno streho, ali pa kar preprost pladenj, postavljen na suho mesto. Idealno je, da je hrana pticam dostopna iz vseh smeri, predvsem pomembna pa je njena postavitev. "Pri samem mestu je treba paziti, da krmilnica ptic ni izpostavljena mačkam, ki lahko ptice ranijo. Pomembno je tudi, da je krmilnica zgrajena tako, da hrana v njej ostane suha. Nameščena naj bo v varnem zavetju, na primer dreves ali grmov,” pravi Tilen Basle. Hranjenje v krmilnicah pa ima lahko tudi neželene učinke, predvsem z vidika možnosti prenosa povzročiteljev bolezni med pticami. Zato v društvu priporočajo, da krmilnice pred vsakim ponovnim nasipom sveže hrane skrbno očistimo, saj s tem zmanjšamo možnost onesnaževanja hrane s patogeni in tako posredno okužbo ptic.
Jutro je najboljši čas za opazovanje ptic
Krmljenje vodnih ptic odsvetujejo
Posebno pozornost moramo nameniti tudi vodnim pticam, med drugim tem, ki jih na primer v Mariboru srečamo ob sprehodu po Lentu. "Na društvu odsvetujemo krmljenje vodnih ptic. Ljudje največkrat uporabljajo kruh, ki je na splošno slab, pogosto se kot alternativa uporablja tudi koruza, ki je popolnoma neprimerna. Suhih zrn koruze ptice ne pojejo, koruza, ki se vrže v vodo, pa takoj potone." Glavni razlog za prepoved hranjenja vodnih ptic leži predvsem v njihovi samostojnosti, saj same aktivno iščejo hrano v vodi, ki je veliko bolj primerna in hranilna. Poleg tega na njihov obstoj veliko vplivamo tudi sami, največkrat negativno.
Tudi v Mestnem parku živijo številne vrste
Kar se ptic tiče, je Maribor eno izmed boljših mest za njihovo gnezdenje. Tu lahko najdemo številne vrste, med katerimi so najpogostejši vrabci, golobi in sive vrane. Tudi v Mestnem parku živijo številne vrste, od močvirske sinice, velike sinice in plavčka, do velikega detela, zelene žolne in lesne sove. Prav te vrste so lahko spoznavali tudi udeleženci poučnega sprehoda po Mestnem parku, ki ga je organiziralo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Že nekaj minut po pol deveti uri se je v Mestnem parku na sončno in mrzlo nedeljo zbralo okoli 20 nadobudnih opazovalcev ptic. Zakaj tako zgodaj? Kot so lahko izvedeli udeleženci, je jutro najboljši čas za opazovanje ptic, saj te zaradi potrebe po iskanju hrane takrat pridejo na plan, da obnovijo svojo zalogo energije, ki so jo porabile čez noč. Celoten sprehod je trajal uro in pol, udeleženci pa so lahko med drugim skozi okular manjšega teleskopa v svojem naravnem habitatu opazovali kose, poljske vrabce, plavčka in tudi taščico. "Pravijo, da je taščica najbolj božična ptica, saj če jo dobro pogledate, lahko vidite njeno značilno rdečo barvo," je zbranim razlagal Tilen Basle, ki je vodil sprehod po Mestnem parku.
Sive vrane so zelo pametne
Zagotovo največ zanimanja so požele sive vrane, o katerih je Basle povedal marsikatero zanimivost: "Če ste kdaj opazovali, kako pridejo sive vrane do jedrca oreha, ste lahko videli, da ga v kljunu nesejo na veliko višino in ga potem spustijo, da se njegova lupina razbije ob trku na tla. Dostikrat pa ga nesejo kar na cesto in ga nastavijo na kolesnico, saj vedo, da ko bo peljal avtomobil preko njega, ga bo strl. Pri tem pa so že tako brihtne, da so ugotovile, da jih lahko povozi avto, zato so začele opazovati. Torej opazujejo semafor, in ko vidijo, da je na semaforju rdeča luč, nastavijo oreh, saj vedo, da jih takrat ne bo nič povozilo."
Za konec se je Basle dotaknil še problematike hranjenja vodnih ptic, kjer je med drugim podal tudi primer tako imenovanega sindroma angelskih kril pri pticah, kar pomeni, da ptica ne more več leteti zaradi neprimerne in visokokalorične hrane. "Zato na društvu res ne priporočamo hranjenja vodnih ptic. Velik problem so tudi podgane, ki jih zaradi kopičenja hrane lahko zasledite na Lentu." Če se tudi sami želite udeležiti podobnega sprehoda, lahko več o prihajajočih dogodkih najdete na spletni strani Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.
