Kofi Bossman, direktor projekta Razvoj čebelarstva v Gani, je na predstavitvi projekta v Ljubljani poudaril, da čeprav v Gani izjemno ugodne podnebne razmere omogočajo čebelarstvo in proizvodnjo medu, tam kljub temu vsak mesec uvozijo več kot 600 ton medu. Zato so ustanovili pobudo Ghana Beyond Aid, katere namen je zagotavljanje dodane vrednosti surovin z namenom doseganja industrializacije, blaginje in ustvarjanja novih delovnih mest.
Kot je pojasnil direktor projekta Kofi Bossman, partnerstvo predstavlja zavezo Slovenije k uresničevanju ciljev Združenih narodov glede trajnostnega razvoja sveta. "Izjemno smo zadovoljni s sodelovanjem v do zdaj opravljeni študiji izvedljivosti in se veselimo znanja, ki ga bodo naši čebelarji pridobili ob enomesečnem obisku Slovenije in nadaljevanju pilotnega dela projekta," je dodal.
Gana je bogata s surovinami, saj ima velike zaloge zlata, premoga in diamantov, obenem je največja svetovna izvoznica kakava, letno ga izvozi skoraj milijon ton. Ganska razvojna banka EXIM Bank zato želi spodbuditi razvoj in proizvodnjo izdelkov, kjer bodo surovinam dodali vrednost in razvili industrijo.
"Cilj projekta bo vzpostavitev treh učnih centrov in s tem temeljev za začetek strokovnega čebelarjenja v tej afriški državi, z željo po širitvi na celotno zahodno Afriko. S takimi trajnostnimi projekti najlepše udejanjamo svoje poslanstvo v želji za 'lepši svet za vse'," je ob predstavitvi projekta povedala direktorica Medexa Aleša Mižigoj.
Na enomesečnem izobraževanju v Sloveniji sta dva ganska čebelarja
V projektu bo sodelovala tudi Veterinarska fakulteta v Ljubljani, ki bo preučevala zdravstveno stanje čebel. Lucija Žvokelj s fakultete je poudarila, da je projekt trajnostno naravnan in v prvi vrsti stremi k temu, da je dolgoročno vzdržen za naravo in ljudi, s čimer postavlja temelje, na katerih bodo lahko gradile naslednje generacije. Prepričana je, da je pri poseganju v življenje čebel ključno, da v prvem koraku dobro spoznamo njihovo življenje, predvsem pa mehanizme prilagoditve v določenem okolju, v katerem so se izkazale kot uspešne.
Inštruktor čebelarstva in vodja tehnične ekipe v projektu Mitja Smrdel je povedal, da bo pilotni projekt pod njihovim vodstvom trajal 18 mesecev. V tem času bodo vzpostavili tri centre, v katerih bodo preizkusili različne panjske sisteme in tehnologije. Izobrazili bodo sedem čebelarjev, ki bodo oskrbovali čebele za pilotni projekt, kasneje pa bodo to znanje prenašali naprej na druge čebelarje. Smrdel si želi, da ti centri postanejo tako vir novih znanj kot centri za prenos znanja na čebelarje.
Afriška čebela Apis mellifera adansonii velja za napadalno čebelo, zato je Smrdel izpostavil, da morajo biti panji odmaknjeni od naselij. Panji so v Gani tudi preprostejši, namesto satnikov je več proste gradnje. Trenutno sta na enomesečnem izobraževanju v Sloveniji dva ganska čebelarja, ki sta po Smrdelovih besedah predvsem navdušena nad mirnim karakterjem kranjske sivke.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
