Tanja Fajnik Milakovič
Po novem se lahko partnerja že pred poroko, če tako želita, dogovorita, kako si bosta razdelila premoženje ob morebitnem razhodu. Pogodbo podpišeta pri notarju. Čeprav se je v laični javnosti prijel izraz predporočna pogodba, ta ni točen, pojasnjuje dr. Suzana Kraljić, izredna profesorica na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. Termina predporočna pogodba v novem družinskem zakoniku namreč ni, poleg tega je zavajajoč, saj se za podpis takšne pogodbe lahko odločijo tudi zakonska ali zunajzakonska partnerja pa tudi partnerja v partnerski zvezi, ki živita skupaj že več let.
Pogodbo podpisalo 36 parov
Predporočno pogodbo ali natančneje pogodbo o ureditvi premoženjskopravnega razmerja, ki lahko povsem po želji obeh partnerjev na novo določi delitev skupnega in tudi posebnega premoženja med njima, je do zdaj v Sloveniji podpisalo 36 parov. Register pogodb vodi notrarska zbornica. In, zanimivo, imena podpisnikov so javno objavljena. Poleg imen so v registru javno dostopni tudi podatki o naslovu podpisnikov, datumu sklenitve pogodbe in ime notarja, ki hrani pogodbo.
Lahko tudi enemu vse, drugemu nič
Premoženje, pridobljeno in ustvarjeno v zakonu, po naši zakonodaji velja za skupno in se ob razvezi deli na pol, zato so premoženjski spori ob ločitvi pogosto zapleteni in dolgotrajni pa tudi dragi. Od aprila lahko pari s podpisom pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij ali kot se je bolj prijelo v javnosti - predporočne pogodbe preprečijo, da bi ločitev zaradi delitve premoženja potekala na sodišču. Torej partnerja si lahko razdelita skupno in posebno premoženje tako, kot njima ustreza, lahko tudi en partner prejme vse in drugi nič.
Del pogodbe sta lahko tudi sporazum o medsebojnem preživljanju in sporazum o preživnini za primer razveze zakonske zveze. Pogodba mora biti sklenjena v obliki izvršljivega notarskega zapisa. Seveda so tudi v primeru sklenitve take pogodbe kasneje še vedno možni spori, predvsem o tem, kaj je posebno premoženje in kaj skupno. Pa tudi, če se bi se pokazalo, da je bila tovrstna pogodba sklenjena zaradi grožnje ali v zmoti ali zaradi prevare. Pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij smo v svoj pravni red uvedli med zadnjimi v Evropi.
Komu koristi javnost podatka, da sta zakonca s pogodbo drugače uredila delitev svojega premoženje ob morebitni ločitvi?
(Ne)sorazmeren poseg v zasebnost
A vendarle, tudi če javna objava imen in naslovov podpisnikov ni zakonsko sporna, povedano drugače, je zakonsko "pokrita", mar to ni vendarle nesorazmeren poseg v zasebnost? "Če je bil smisel te javne objave predvsem varstvo tretjih posameznikov, ki vstopajo v poslovne odnose z zakoncema, se obenem še toliko bolj utemeljeno postavlja vprašanje o smiselnosti in utemeljenosti tega posega v zasebnost zakoncev, ker ta isti člen določa, da sama javnost podatka o tem, da obstaja pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, ne izključuje splošnih pravil o zaupanju v zemljiško knjigo in o domnevi lastninske pravice, ki jih določata zakon, ki ureja stvarnopravna razmerja, in zakon, ki ureja zemljiško knjigo. Zaradi varnosti pravnega prometa bi zato bilo bolj smiselno, da bi bila nivojska dostopnost do določenih relevantnih podatkov denimo glede statusa konkretne nepremičnine, na voljo tistim posameznikom, ki stopajo v pravno-poslovne odnose z zakoncema, ne pa splošna javna objava dejstva sklenjene zakonske zveze in samega obstoja te pogodbe," pravi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik.
Na ministrstvu že o spremembah
O tem, da bi dostop do teh javno objavljenih podatkov v registru notarske zbornice vendarle kazalo omejiti, denimo tako kot dostop do podatkov v registru oporok z uporabo veljavnega kvalificiranega digitalnega potrdila, razmišljajo zdaj tudi na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je družinski zakonik pripravilo in predlagalo.
