Gregor Grosman
Zahvaljujoč "sledenju uporabnikom", ki ga Google izvaja s pomočjo naših mobilnih naprav, so pri spletnem gigantu posodobili poročilo o spremenjeni mobilnosti v času pandemije novega koronavirusa. Že aprila lani so prvič izvedli analizo spremenjenih vzorcev gibanja ljudi zaradi sprejetih ukrepov proti širjenju okužb s covidom-19, v aktualni raziskavi pa so podatke primerjali s pettedenskim obdobjem pred epidemijo (izhodiščna vrednost), od 3. januarja do 6. februarja 2020.
Poročila prikazujejo v časovnem obdobju glede na zemljepisna območja v različnih kategorijah mest, kot so površine za preživljanje prostega časa, trgovine in lekarne, parki, postaje javnega prevoza, delovna mesta ter stanovanjske soseske.
V primerjavi z omenjenim obdobjem lani se trenutno:
- 82 odstotkov manj zadržujemo v restavracijah, kavarnah, nakupovalnih središčih, zabaviščnih parkih, muzejih, knjižnicah in kinematografih.
- 90 odstotov manj se zadržujemo v živilskih trgovinah, na tržnicah z domačimi pridelki, v trgovinah s posebno hrano, drogerijah ter lekarnah.
- 40 odstotkov manj se gibamo v krajih, ki so v Google zemljevidih označeni kot parki, trgi, javne plaže, marine, pasji parki javni vrtovi.
- 53 odstotkov manj ljudi zadržuje na postajališčih javnega prevoza, torej avtobusnih in železniških postajah.
- 23 odstotkov manj ljudi vozi na delo.
- 10 odstotkov več ljudi se zadržuje v svojih domovih.
Če primerjamo z lanskimi vrednostmi vidimo, da je na delo aprila 2020 odhajalo manj ljudi (odstotek mobilnosti za delovna mesta v Sloveniji je bil -45 odstotkov). Več nas je lani ostajalo doma, saj je analiza tedaj pokazala, da je na kraju bivanja bilo 13 odstotkov več ljudi.
Poročila prikazujejo spremembo obiskov in trajanj obiskov na različnih mestih v primerjavi z izhodiščno vrednostjo. Izhodiščna vrednost je srednja vrednost za ustrezni dan v tednu iz 5-tedenskega obdobja med 3. januarjem in 6. februarjem 2020. Če prag zasebnosti ni dosežen (ko je na določenem območju premalo dejavnosti, da bi lahko bila zagotovljena anonimnost), spremembe za dani dan niso prikazane. V analizo so vključene kategorije, ki jih pri Googlu označujejo kot uporabne za ohranjanje medosebne razdalje in dostop do temeljnih storitev. Podrobni podatki so izračunani na podlagi podatkov uporabnikov, ki so omogočili zgodovino lokacij za svoj račun Google.
Če zgoraj navedene podatke za Maribor in Ljubljano v kategorjii delovnih mest primerjamo s Celjem vidimo, da je v knežjem mestu na delovnih mestih 25 odstotkov manj ljudi, na Ptuju petina (20 odstotkov), v Velenju in Novem mestu 14 odstotkov, v Jesenicah pa 27 odstotkov manj. V Murski Soboti na delo hodi 26 odstotkov manj ljudi, v Novi Gorici 32, v Radovljici pa kar 38 odstotkov. V Domžalah zgolj 6 odstotkov manj, medtem ko v Kopru glede na izhodiščno vrednost v službo odhaja 33 odstotkov manj ljudi.
Google izpostavlja, da v nobenem trenutku ne bodo na voljo nobeni podatki, ki bi omogočali osebno prepoznavo, na primer lokacija, stiki ali gibanje posameznika. Podrobne informacije v teh poročilih so ustvarjene iz združenih, anonimiziranih naborov podatkov uporabnikov. Poročila bodo na voljo omejen čas, in sicer dokler bodo uradnim osebam v javnem zdravstvu prišla prav pri preprečevanju širitve bolezni covid-19, so zaključili.
Različne države, različni vzorci
Ogledali smo si analizo spremenjenih vzorcev gibanja tudi za naše sosednje države in pa Nemčijo, po kateri se strokovnjaki pogosto zgledujejo pri sprejemanju in sproščanju ukrepov za preprečevanje širjenja okužb. Podatke smo zbrali v spodnji tabeli.
Na Hrvaškem in v Nemčiji niso zabeležili tako visokega upada ljudi v restavracijah in nakupovalnih središčih, še najmanj pa na Madžarskem, kjer jih obiskuje zgolj 36 odstotkov manj ljudi v primerjavi z izhodiščno vrednostjo. Posebej izstopajo tržnice in lekarne, kjer v Sloveniji beležimo 90 odstotkov manj obiskovalcev, v ostalih petih državah pa je ta odstotek precej nižji, na Madžarskem samo 8 odstotkov. Da gre Madžarska svojo pot, kaže tudi informacija Googla, da se po njihovih parkih giblje 12 odstotkov več ljudi, medtem ko so številke v vseh ostalih državah primerjave nižje. Italija in Slovenija pa imata najvišji odstotek ljudi, ki ostajajo doma, 12 in 10 odstotkov, medtem ko se pri ostalih štirih odstotki gibljejo pod deset odstotkov.
