Razkuževanje zunanjih površin: Varnost ali lažen občutek

Urška Mlinarič Urška Mlinarič
30.03.2020 15:39

Čeprav na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje dezinfekcije zunanjih javnih površin ne priporočajo, so se v Slovenski Bistrici in Zagorju tega lotili, v Ljubljani, Mariboru, Celju, Slovenj Gradcu na Ptuju pa ne.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Razkuževanje okolice s klorovo raztopino v Slovenski Bistrici  
Andrej Petelinsek

"Učinkovitost dezinfekcije takih površin je vprašljiva, saj so po njej zaradi ponovnega dotikanja razkužene le za kratek čas," poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Obenem ljudem svetujejo, naj se čim manj dotikajo površin, ki se jih dotika veliko število ljudi in so zaradi tega lahko onesnažene. Med javnimi površinami, ki so še posebej izpostavljene, naštejejo klopce, bankomate, ograje, ročaje in kljuke pred vhodi v večstanovanjske zgradbe, na vratih javnih ustanov, ročaje tekočih stopnic v podhodih, ograje na klančinah ob stopniščih, površine parkomatov, če so v uporabi, izposojevalnike in kolesa za izposojo, pasja stranišča ... "Po uporabi teh je nujno roke oprati z vodo in milom oziroma si jih razkužiti," sporočajo iz NIJZ.
Stališču NIJZ o neučinkovitosti razkuževanja javnih površin bodo sledili v mestni občini Ljubljana, kjer je 1626 ulic. "Ne moremo si predstavljati, da bi nekdo odredil, katere ulice razkužiti in katere ne," so sporočili iz kabineta župana Ljubljane Zorana Jankovića. Tudi v Mariboru javnih površin ne bodo razkuževali, ker tega NIJZ ne priporoča, so pa vse banke pozvali, naj redno razkužujejo bankomate, od upravnikov večstanovanjskih objektov in lastnikov poslovnih objektov pa so izrazili pričakovanje, da poskrbijo za redno čiščenje in razkuževanje ograj, poštnih nabiralnikov, gumbov v dvigalih.
V Slovenski Bistrici so se odločili za razkužitev javnih površin v mestu, posebno pozornost namenjajo točkam z največjo frekvenco pešcev in urbani opremi. "Za ukrep se je vodstvo podjetja odločilo, ker želimo prispevati k zaustavitvi virusa," pojasnjuje vodja urejanja javnih površin na bistriški komunali Modest Motaln. S pometačem strojno razkužujejo tlakovane površine in pločnike. Ekipa z nahrbtnimi škropilniki pa razkužuje koše za smeti, tipke na semaforjih, parkomate, električne polnilne postaje, klopi in igrala. Z razkuževanjem bodo nadaljevali po potrebi večkrat tedensko, dokler ne mine nevarnost širjenja nalezljive bolezni.
Na Ptuju za zdaj razkuževanje javnih površin ne poteka. Kot pojasnjujejo na občini, se odločajo glede na navodila Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki to odsvetujejo predvsem zaradi dajanja lažnega občutka varnosti. "Klopi bomo prevezali s trakovi, tako da posedanje ne bo mogoče. Smo pa že 23. marca izdali sklep o razkuževanju dvigal v večstanovanjskih stavbah," še dodaja ptujska županja Nuška Gajšek.
S celjske občine so sporočili, da razkuževanje ni smiseln ukrep za javne površine, tudi v Slovenj Gradcu o razkuževanju mesta in javnih površin (za zdaj) še ne razmišljajo. V občini Zagorje ob Savi so tamkajšnji prostovoljni gasilci po odloku župana Matjaža Švagana javne površine Zagorja, Kisovca in Izlak razkužili že dvakrat. "Za to smo se odločili po vzoru Kitajske, Južne Koreje in še katere azijske države, ki imajo z novim virusom več izkušenj in so že uspešno omejile njegovo širjenje. Razkužujemo tiste javne površine, ki so najbolj obremenjene s strani pešcev. S tem ukrepom bomo nadaljevali tudi v prihodnje," je zapisal.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta