Reformatorka

Evropska centralna banka (ECB) se mora pripraviti na poslabšanje gospodarskih razmer. Gospodarska rast v območju evra se je v zadnjem času močno upočasnila. Zaradi napetosti v mednarodni trgovini, zlasti med Kitajsko in ZDA, ki negativno vplivajo predvsem na naročila industrijskih podjetij, in tudi političnih napetosti analitiki hitrega izboljšanja ne pričakujejo. Ob tem ne gre pozabiti na rekordno zadolženost držav in državljanov v državah z evrom. To je popotnica za pravnico Christine Lagarde, ki naj bi v jeseni prevzela položaj predsednice ECB.
Sodeč po izjavah v zadnjih mesecih se tega tudi zaveda. To je spodbudno, a veliko premalo. Iz njenih izjav je namreč mogoče tudi razbrati, da za težave ne vidi drugih zdravil od tistih, ki jih uporablja sedanji prvi mož ECB Italijan Mario Draghi. To so rekordno nizke obrestne mere in preplavljanje trgov s poceni sveže natisnjenim denarjem prek odkupov obveznic, s katerimi se zadolžujejo države in podjetja. Kritiki svarijo, da je balon, ki grozi, da bo s pokom povzročil novo finančno in gospodarsko krizo, še veliko hujši od tistega, ki ga je razneslo leta 2008.
Med tistimi, ki na to nevarnost vztrajno opozarjajo, so analitiki Banke za mednarodne poravnave (BIS), ki velja za banko centralnih bank. Še posebej, ker poceni denar, ki ga iz nič ustvarjajo centralne banke, v veliki večini konča v rokah špekulantov na borzah in s tem povzroča še večje razlike med bogatimi in revnimi tako v Evropi kot na globalni ravni.