Rektor Univerze v Ljubljani: "Dejansko ne razumem, zakaj to počnemo mladim. Prosim, bodimo razumni"

Klara Širovnik Klara Širovnik
29.01.2021 00:00
Po tem, ko vlada na četrtkovi seji ni dala soglasja k objavi razpisa za vpis v študijskem letu 2021/2022, so neodobravanje poteze slovenski rektorji izrazili tudi na seji Rektorske konference RS. Da vlada mlade potiska v negotovost, pravijo. "Nujno je, da se razpis za vpis čim prej potrdi," so odločeni.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Fotografija je simbolična.
Robert Balen

Soglasje, ki ga vlada ni dala, je sicer pogoj za objavo razpisa, visokošolski zavodi pa so slednjega - kot vsako leto - nameravali objaviti 1. februarja. Zakon o visokem šolstvu namreč določa, da morajo visokošolski zavodi razpise za vpis objaviti najmanj šest mesecev pred začetkom študijskega leta, obenem pa rokovniki prijavno-sprejemnega postopka rok objave razpisa za vpis določajo okoli 1. februarja. Kaj zamuda, do katere bo prišlo, pomeni za vse dijakinje in dijake? Vsak dan zamude zamika časovnico, dijakom pa odvzema čas, v katerem bi se lahko o svoji prihodnosti informirano odločali, so ostri rektorji. "Zagotovo ni usodno, če v ponedeljek razpis ne bo izšel, to ne pomeni, da razpisa ne bo. Je pa storjena škoda, ker se nam podre celotna časovnica, dijakinje in dijake pa potiskamo v še dodatni stres, kar ni opravičljivo," pojasnjuje rektor mariborske univerze Zdravko Kačič, ki obenem navaja, da bi morala vlada, četudi misli, da postopek oddaje gradiva ni bil izpeljan pravilno, razpis letos potrditi, v prihodnje pa jasno predstaviti, kako bi stvari morale potekati. "Naj dajo univerzam in ministrstvu vedeti, da pričakuje v naslednjem letu drugačen pristop in predstavijo, kakšen pristop bi bil ustreznejši," dodaja Kačič. 

Odločitev vlade je Rektorsko konferenco sicer izredno negativno presenetila. "Potrebno je upoštevati, da je za odločitev (na kateri študijski program se boš vpisal op.a.) potreben določen čas ter tehtanje informacij, ki jih dijaki pridobijo. Zato je tudi pomembno, da imajo na voljo dovolj časa, da se lahko ustrezno odločijo za študij. Kakršno koli zamikanje tega datuma, čeprav se za to morebiti najdejo pravne podlage, pa gre neposredno na škodo dijakom in dijakinjam, na škodo cele generacije," izpostavljajo rektorji in dodajajo, da gre pri tistih, ki se letos odločajo za študij, že tako ali tako za posameznike, ki morajo šolanje na srednjih šolah zaključevati v izrednih razmerah in ob še vedno odprtimi vprašanjih, ki zadevajo izvedbo mature. "Zdaj pa so soočeni še z dejstvom, da jim na informativnih dnevih ne bomo mogli predstaviti vseh ključnih podatkov. Mi torej ne vemo, koliko vpisnih mest lahko imamo sploh razpisanih za posamezni študijski program, ker brez potrditve razpisa teh podatkov nimamo," pravi Kačič in dodaja, da je nujno, da se razpis za vpis čim prej potrdi. Igor Papič, rektor Univerze v Ljubljani, pa obenem poudarja, da se o pomanjkljivostih obstoječega sistema sicer lahko pogovarjajo, a opravičila za to, da se breme nesporazumov prenaša na mlade, ni. "Ne gre za nas, gre za praktično celotno generacijo dijakov, ki so padli v veliko negotovost glede tega, kaj bo z njihovim vpisom. To je generacija, ki že tako čuti vse posledice krize, poleg vsega pa mora zdaj doživljati še to. Dejansko ne razumem, zakaj to počnemo mladim. Prosim, bodimo razumni," poziva.

Igor Papič, rektor Univerze v Ljubljani. 
Robert Balen

Valiti krivdo je neupravičeno 

Predsednik vlade Janez Janša je na novinarski konferenci sicer zanikal poročanja, da naj bi prav on na včerajšnji seji vlade ustavil soglasje k objavi razpisa za vpis v prihajajočem študijskem letu. "To ni res. Vlada te točke ni obravnavala. Niti ga še ni obravnaval pristojni vladni odbor. Ministrstvo je gradivo poslalo z zamudo," je dejal. Ministrici je naložil, naj preveri, zakaj je prišlo do zamude, in naj odgovorne sankcionira. Tudi na očitke, da je gradivo prispelo z zamudo, odgovarjajo rektorji. "Postopek je že vrsto let enak, univerze pripravljajo gradivo, usklajujejo ga z ministrstvom, gre za nekaj mesečna usklajevanja, seveda z ministrstvom vedno dogovorimo tudi časovnico. Če bi nam ministrstvo povedalo, da želi in zahteva to gradivo meseca novembra, ga bi mi do tedaj tudi predstavili. Mi smo sledili temu, kar so sporočali, zato smo stvari tudi speljal  povsem enako kot lansko leto in leta poprej. Če pa je vlada menila, da je treba letos te stvari peljati drugače, je imela vse možnosti, da nam bi to tudi sporočila. In zagotovo bi mi to upoštevali. Sedaj valiti krivdo na nas, da nismo tega naredili prej, ni v nobenem primeru opravičeno. Če pa vlada ni koordinirana do te mere, da bi poznala svoja pričakovanja, pa univerze pri tem ne moremo pomagati. Dejstvo pa je, da takšna odločitev ni ustrezna, vsaj po naši oceni ne," še izpostavlja mariborski rektor. 

Ob zamiku objave razpisa se odpira še dodatno vprašanje, ki ga je predsednik vlade Janez Janša odprl z navedkom, da je treba najprej ugotoviti, kakšne so dejanske potrebne na trgu delovne sile, in nato temu prilagoditi število vpisnih mest na posameznih študijskih programih. Ob tem je objavil še predlagana razmerja v razpisu. 39 odstotkov naj bi bilo razpisanih mest za študije umetnosti, humanistike in družboslovja, 37 odstotkov mest naj bi bilo namenjenih naravoslovju, tehniki in IKT, 10 odstotkov mest naj bi bilo namenjenih zdravstvu in sociali, 6 odstotkov mest naj bi bilo namenjenih študijem transporta, varnosti, gostinstva in turizma ter osebnih storitev, 7 odstotkov mest za izobraževanje in 2 odstotka za kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo.

Vlada naj bi predlog obravnavala naslednji teden. Predsednik vlade je obenem izpostavil, da vpisna mesta na javnih fakultetah ne morejo biti "neka zbirka želja tistih, ki te fakultete vodijo, ampak je to strateški razvojni dokument države, ki ga je treba jemati zelo resno". V mandatih, ko je vodil vlado, so tako tudi ravnali, je spomnil. Po njegovih besedah nam nič ne pomaga, če v naše resolucije in evropske zaveze pišemo, da bomo postali digitalni, zeleni, napredni, inovativni, če ne omogočimo zadostnemu številu mladih, da se vpišejo na ključne poklice prihodnosti.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta