Predsednik vlade Janez Janša je na novinarski konferenci zanikal poročanja, da naj bi prav on na včerajšnji seji vlade ustavil soglasje k objavi razpisa za vpis v študijskem letu 2021/2022. "To ni res. Vlada te točke ni obravnavala. Niti ga še ni obravnaval pristojni vladni odbor. Ministrstvo je gradivo poslalo z zamudo," je dejal.
Poudaril, da gre za strateške odločitve. Ministrici za izobraževanje Simoni Kustec je naložil, naj preveri, zakaj je prišlo do zamude, in naj odgovorne sankcionira. Vlada naj bi to obravnavala naslednji teden, ko pričakuje od ministrstva za delo tudi analizo "kurantnih" poklicev. To je strateški razvojni dokument države, ne spisek želja tistih, ki fakultete vodijo, je še poudaril.
Danes je časnik Dnevnik poročal, da vlada na včerajšnji seji ni dala omenjenga soglasja k objavi razpisa, kar je tudi pogoj za objavo razpisa. Dnevnik je ob tem navedel izjavo rektorja ljubljanske univerze Igorja Papiča, "ki ocenjuje, da bi ta vladna poteza lahko imela resne posledice". Dodal je, da bi lahko bil ogrožen vpis cele generacije na fakultete.
Janša naj bi po poročanju časnika v neformalni razpravi povedal, da je "treba najprej ugotoviti, kakšne so dejanske potrebne na trgu delovne sile, in nato temu prilagoditi število vpisnih mest na posameznih študijskih programih".
Popoldne se bodo na to temo odzvali rektorji vseh štirih univerz. Že pred tem pa se je zvrstilo na to temo več odzivov. Predsednik Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) Klemen Peran je v odzivu menil: "Nesprejemljivo je, da predsednik vlade ustavi razpis, ki je že usklajen in potrjen na ministrstvu. S tem dela veliko škodo mladi generaciji, ki je že tako potegnila najkrajšo v celotni koronakrizi. Argumenta, da je treba preveriti potrebe trga dela, ne moremo jemati resno, kajti nihče ne ve, kakšne bodo te potrebe čez šest, sedem let. Janez Janša je tovrstno potezo sicer potegnil že v letih njegove prve in druge vlade. Ko se je nazadnje to dogajalo, so se na koncu znižala vpisna mesta na javnih univerzah, predvsem na družboslovnih smereh. Vemo pa, da je na zasebnih univerzah, ki naj bi ponujale alternativo javnim, največ programov prav na smeri družboslovja. Zahtevamo, da gre razpis za vpis naprej, vlada naj ga podpiše. Odgovornost celotne vlade je, da pritisne na predsednika vlade, naj se ne igra z našo prihodnostjo."
O tem, da vlada ni dala soglasja k objavi razpisa, je poročalo tudi Delo. Na Twitterju je zapis dela, da je premier ustavil objavo razpisa, se je oglasil Janša. "Ne drži. Gradivo je bilo predloženo šele nekaj dni nazaj, je strateške narave, mora ga pred vlado obravnavati pristojni odbor, ki za presojo potrebuje podatke o kadrovskih potrebah gospodarstva, javnega sektorja in države nasploh," je poudaril.
Ob tem je objavil še predlagana razmerja v razpisu. 39 odstotkov naj bi bilo razpisanih mest za študije umetnosti, humanistike in družboslovja, 37 odstotkov mest naj bi bilo namenjenih naravoslovju, tehniki in IKT, 10 odstotkov mest naj bi bilo namenjenih zdravstvu in sociali, 6 odstotkov mest naj bi bilo namenjenih študijem transporta, varnosti, gostinstva in turizma ter osebnih storitev, 7 odstotkov mest za izobraževanje in 2 odstotka za kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo.
Viskošolski sindkat grozi s pozivom k odstopu ministrice
Novica je presentila tudi Visokošolski sindikat Sovenije (VSS). Zapisali so, da ozadij ne poznamo in da se jim v tem trenutku niti ne zdijo pomembni. "Vidimo pa neposredno analogijo z blokado zaposlovanja na raziskovalnih projektih, tudi na tistih, ki že imajo zagotovljena sredstva. Za zasebne ustanove
nazadnje omenjeni ukrep ne velja," so poudarili.
"Če gre za načrten poskus destabilizacije javnega visokega šolstva in znanosti in za pretakanje proračunskega denarja k izbranim zasebnim družboslovnim fakultetam, ki jim je vlada že naročila popravke raziskovalnega zakona, napovedujemo, da se bomo temu z vsemi sredstvi uprli," so opozorili.
Od ministrice Simone Kustec pričakujejo odločen angažma, če ne prek vlade, pa vsaj pri svoji poslanski skupini. "Čeprav sta bila visoko šolstvo in znanost v dejavnostih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport v tem mandatu komaj opazna, zagotavljamo, da ob tako neodgovornem ogrožanju za razvoj in napredek ključnih področij ministričin molk ali prikimavanje ne bosta ostala neopažena. Opazili ju bomo, in to zelo naglas. Celotna akademska skupnost jo bo
pozvala k takojšnjemu odstopu," je zapisano na koncu odziva, ki ga je podpisal predsednik sindikata Marko Marinčič.
Levica: Vlada ima očitno problem z avtonomijo univerze
"Vlada ima očitno problem z avtonomijo univerze, kritičnim mišljenjem in svobodo izobraževanja. Institucije namenjene izobraževanju in znanju hoče podrediti, v prvi vrsti sebi, v drugi pa potrebam trga dela.
Izobraževanje otrok in mladostnikov, ki je bilo v zadnjem letu hudo prizadeto z epidemijo in predvsem nesposobnim upravljanjem z epidemijo, ki je povzročila najdaljše zaprtje šol v Evropi in 3. največje število smrti na milijon prebivalcev na Svetu, zdaj vlada načrtno ustvarja še dodatno škodo v visokem šolstvu," so zapisali v Levici in napovedali sklic nujne seje odbora za izobraževanje.
Nekdanji minister za izobraževanje Jernej Pikalo pa je na Twitterju pod njegovo objavo zapisal, da gre za "slabo krinko za politično vmešavanje v univerze". "Študentje, ki se bodo letos vpisali, bodo potrebovali znanja za vsaj 40 let delovnega staža, ne pa za kratkoročne potrebe trga delovne sile. Nesposobni ste predvideti odpiranje šol za teden vnaprej, pa bi se šli strateške zgodbe," je še dodal.
Oglasil se je tudi nekdanji minister za visoko šolstvi Igor Lukšič. "Janša se spravlja še na univerze. Z blokado objave razpisa za vpis, ogroža temeljno poslanstvo te institucije. Če bi želel vplivati na razporeditev vpisnih mest, bi analizo moral zahtevati prej," je zapisal na Twitterju.
Dekan ljubljanske filozofske fakultete Roman Kuhar:
"Na javnih univerzah ne smemo zaposlovati novih raziskovalcev na že pridobljenih in bodočih pridobljenih projektih, na privatnih lahko, blokada razpisa za vpis bo, kakopak, selektivno napadala programe javnih univerz, nov raziskovalni zakon pa je baje treba še malo preurediti, da bo bolj pisan na kožo privatnih zavodov ... Tole je frontalni napad na javno šolstvo. In ni več smešno. Ker na koncu bomo lahko samo še zaprli šole in si kupili gate. (Dva svinčnika v nos press)"
Poudarja, da je predlog ministrstva za izobraževanje za objavo razpisa strateške narave. "Zato bi mislili na to prej, ker se vsako leto ob istem času sprejema. Strateški premislek v enem tednu? Naj vlada opravi premislek do drugega razpisa, da bo strateški, sicer bo jasno, da je politikantski," je še dodal.
Tudi nekdanji šolski minister Slavko Gaber se je odzval: "To je še ena v seriji neprimernih odločitev oblasti. Ne spomnim se, da je kaj takega naredil katerikoli predsednik vlade naše države in kaže na popolno nerazumevanje tega, čemu služi visoko šolstvo. Če sem pravilno dojel, je sporočilo te poteze, da če vpis ni sestavljen za tovarne, potem ga ne potrebujemo. Kot da Janša ne ve, da imamo visoko šolstvo tudi za vse podsisteme te družbe. Upam, da je človeku jasno, da potemtakem tudi zdravnikov, učiteljstva in drugih ne bomo šolali. Poteza je grobo sporočilo celotnemu šolstvu, kaj mora šolati, koga v družbi potrebujemo in koga ne. Predsednik vlade se vtika v stvari, o katerih pojma nima, ampak ker misli, da je v ustavnem sistemu nekaj drugega, kot v resnici je, si to pač privošči. Predpostavljam, da bo postal še minister za visoko šolstvo. Upam, da bodo razpis spravili naprej in se ne bomo v teh že tako zahtevnih časih ukvarjali še z norijami nekoga. Ta vlada je nesposobna normalno upravljati s to družbo in opravljati svojo funkcijo. Tudi če se drugi ne spravijo skupaj in ne sporočijo, da mora oditi, bi že sama morala razumeti, da v tej družbi ne povzroča drugega kot škodo."
