Predsednik republike 9. septembra vabi na sestanek predstavnike poslanskih skupin in ustavne pravnike, da s predlogom sprememb zakona o volitvah v državni zbor na mizi skupaj ugotovijo, kje so v akciji spreminjanja volilne zakonodaje po odločbi ustavnega sodišča s konca lanskega leta. To je Borut Pahor, ki se je po odločitvi ustavnega sodišča naredil za koordinatorja politike v projektu "naredimo naslednje volitve zakonite", napisal v vabilo: "Prizadevamo si, da bi s spremembo volilne zakonodaje odpravili njeno neustavnost. Zato smo pozorni na opozorila ustavnih pravnikov, da ena od smeri sprememb, ukinitev volilnih okrajev in uvedba relativnega preferenčnega glasu, vzbuja dvome o ustavni nespornosti tega predloga."
Navidezni vpliv volivca je problem
O čem govori predsednik republike? Seveda o tem, da mu je skupina ustavnih pravnikov v izhodiščih za remont volilne zakonodaje kot najbolj čisto rešitev, ki zadosti zahtevi ustave po odločilnem vplivu volivcev na to, poimensko kdo bo sedel v poslanskih klopeh, predlagala absolutni prednostni glas.
Še dobro leto časa
Ustavno sodišče je konec lanskega leta ugotovilo, da območja volilnih okrajev pri nas ne ustrezajo več nobenemu merilu iz zakona o volitvah v državni zbor, to je enako število prebivalcev, geografska zaokroženost, največja mogoča integriteta občine. Neustavnost je zapovedalo odpraviti v dveh letih. Niso pa se ustavni sodniki strinjali, da zakon o volitvah v državni zbor ne bi zagotavljal odločilnega vpliva volivcev na dodelitev mandatov kandidatom. Jasno da je iz zakona o volitvah, da volivci "povzročijo" dodelitev mandatov posameznim kandidatom na različnih kandidatnih listah. Kljub temu so, sklicujoč se na ustavo, ki izrecno zagotavlja odločilni vpliv, debato takoj usmerili v dve smeri: ali ukinitev volilnih okrajev in absolutni (!) preferenčni glas ali, bolj kot druga možnost, nove meje volilnih okrajev.
Večina parlamentarnih strank je za "delni" prednostni glas. Pa je dovolj ustaven?