Urška Mlinarič
Ta rahel veter, pravimo mu burin, in temperature, ki niso previsoke, tam okoli 30 stopinj Celzija, so idealni za pridelovanje soli," mi že z dodobra ožganim obrazom razlaga Dario Sau, vodja pridelave soli, ko sredi dopoldneva stojiva med solnimi bazeni v sečoveljskih solinah. Če kdo, je Sau tisti, ki ve, kakšni so najboljši pogoji, da sol zraste v 24 urah. S solinami se je srečal že pri šestnajstih, ko si je s počitniškim delom prislužil kakšen dinar, danes pa je že 30 let vodja pridelave. S kvaliteto prve nagrabljene soli – ob našem obisku so solinarji sol grabili šele štiri dni - so zelo zadovoljni. Za oceno, kakšna bo sezona, pa je še prezgodaj, saj so v veliki meri odvisni predvsem od vremena.
"Vsako solno polje ima 24 bazenov, a solinar ob začetku sezone začne pridelavo v štirih bazenih, nato se postopno širi še na druge bazene. Cilj, ki ga vsako sezono želimo doseči, je, da vsak solinar na vrhuncu sezone, ki se običajno zavleče do srede septembra, sol pobira iz šestnajstih bazenov," razlaga Sau, medtem ko večina solinarjev pregleduje svoje bazene in opravlja manjša dela, za katera v zgodnjem jutru ni bilo časa, a so kljub temu nujna.
Zgodaj zjutraj in pozno popoldne
Ura je šele deset dopoldne, kar je bistveno prepozno za obiranje soli. Solinarji pridejo na solna polja že ob peti uri zjutraj in pobirajo sol z gaverami (posebne grablje), obuti v lesene tampere, da ne bi poškodovali podlage v bazenih, imenovane petola (zaščitna plast iz solinskega blata, sedimentov trdnih snovi iz morske vode in zelenih alg, ki preprečuje, da bi se sol pomešala z blatom, op. p.), najdlje do osme ure zjutraj. "Če je ob pobiranju voda v bazenih pretopla, to vpliva na kvaliteto soli, zato tudi popoldne soli ni priporočljivo pobirati pred sedmo uro zvečer," pojasni Sau.
Kaj je solni cvet
Solni cvet se tvori kot koprena v solnem bazenu. Če je v enem bazenu mogoče pridelati do 400 kilogramov navadne soli, je solnega cveta do največ pet kilogramov. V primerjavi s soljo, ki ima obliko kvadrata, solni cvet tvorijo kristali piramidaste oblike. Pa tudi okus je nekoliko sladkast. V kulinariki je zelo cenjen, vedno se ga posuje po že gotovi jedi. Zanimivo, da v solinah še pred slabima dvema desetletjema solnega cveta sploh niso cenili in ga tudi pobirali niso. "Včasih smo ga razbijali, da zaradi vročine pod kopreno voda ne bi zavrela," nam je pojasnil eden od starejših solinarjev.
Kako se pridela sol
Najprej vodarji skozi zapornice in kanal spustijo v izparilne bazene morsko vodo, ki se v teh istih bazenih zgoščuje, solinarji pa jo nato glede na svoje potrebe in izparevanje zaradi nastajanja soli spuščajo v kristalizacijske bazene. Slednjih je osem v liniji in so rahlo padajoči. Večji in plitvejši so bazeni, več vode izhlapi in je čedalje bolj skoncentrirana, tako da se pri pobiranju soli selijo od bazena do bazena. V enem lahko ob idealnem vremenu solinar pobere do 400 kilogramov soli, ki zraste v 24 urah. V manj idealnem vremenu so potrebni dva do trije dnevi.
- Za usposobitev solnega polja za pridelavo soli so potrebna tri leta in približno 50.000 evrov finančnega vložka.
- V Sredozemlju je okoli 170 solin, pri čemer le še v 90 pridelujejo sol. Od delujočih jih je 75 odstotkov v Španiji, Franciji, Grčiji, Italiji in na Portugalskem.
- Letna proizvodnja soli v Sredozemlju je okoli sedem milijonov ton, največ je pridelajo v Franciji, dva milijona ton, Turčiji, Španiji in Italiji. Čeprav je v Grčiji več delujočih solin kot v Franciji, letno pridelajo le 200.000 do 300.000 ton soli.
- Največji proizvajalci soli v Evropi so nizozemski Akzo, francoski Salins du Midi, Esco, nemški Südsalz, britanski Salt Union, italijanski Italkali in avstrijski Salinen.
