Uroš Esih
"Evropska solidarnost, odvisna od institucij EU, v praksi ne obstaja. V vsem tem času od začetka epidemije od Evropske unije nismo dobili niti ene maske, niti enega kosa zaščitne opreme, niti enega pljučnega ventilatorja. Zanesemo se lahko predvsem nase in na prijatelje v regiji." S temi stališči je predsednik vlade Janez Janša v torek zvečer v nagovoru državljanom podal ostro kritiko EU, eno najhujših iz Slovenije doslej, hkrati pa je napovedal premik težišča slovenske zunanje politike od jedrnega dela EU, od nemško-francoskega vlaka, k državam višegrajske skupine, ki jo sestavljajo Madžarska, Poljska, Češka in Slovaška.
Janša je posredno omenjal celo razpad EU: "Ključni instrument, koronaobveznica, ki bi omogočil financiranje odprave posledic epidemije po zmerni ceni in brez neposrednega pritiska na javni dolg posameznih držav, pa žal še vedno nima zadostne podpore najbogatejših držav članic. Na tej točki se danes tehtata prihodnost naše skupne valute evra in tudi prihodnost unije."
MZZ: Nove strategije ne pripravljamo
Na zunanje ministrstvo smo naslovili vprašanje, ali v tem mandatu načrtujejo pripravo nove strategije slovenske zunanje politike, aktualna je iz leta 2015, ki bi bolj natančno definirala slovenske zunanjepolitične cilje v EU in morebitno članstvo v višegrajski skupini glede na zadnja dogajanja v EU in navedena stališča predsednika vlade. V aktualni strategiji je cilj Slovenije mesto v jedru EU, za kar si mora država prizadevati z vsemi svojimi resursi. Po težavah višegrajskih držav z vladavino prava je jasno, da se članstvo v jedrnem delu EU in v višegrajski skupini izključujeta.
Na zunanjem ministrstvu so nam zatrdili, da ves čas spremljamo mednarodno dogajanje in tudi razmere v EU, zunanjepolitične aktivnosti in odzivanje na dogodke pa izvajajo v skladu z veljavnimi normativnimi podlagami. Pa še, da trenutne krizne razmere niso primeren čas za razpravo o morebitnem novem strateškem dokumentu. "Naša prva skrb je dobro sodelovanje z vsemi partnerskimi državami v korist naših državljanov. V okviru EU delujemo v smeri krepitve duha enotnosti," delovanje Slovenije v EU pojasnjujejo na Mladiki.
EU ni kabinet sedmih ljudi
Ana Bojinović Fenko o pristojnostih EU v zdravstveni in gospodarski krizi: "Na področju zdravstva ima Evropska komisija samo podporne pristojnosti. Treba je razumeti EU, ki ni ena oseba ali pa kabinet sedmih ljudi, ki se lahko odločajo izvršilno po svoji volji, ampak je sklop institucij, ki si med sabo delijo pristojnosti. In znotraj teh institucij so države članice. Pristojnosti, ki pa jih EU ima, izvaja na različne načine. Na področju zdravja ima samo podporne pristojnosti. To pomeni, da Evropska komisija ne more predlagati ukrepov, ki bi jih po tem Svet EU podprl.
Zavajajoče je tudi, če rečemo, da se EU ne more dogovoriti o finančnih zadevah. Predloga ECB o obveznicah in novih sredstvih iz strukturnih skladov sta že narejena, zdaj pa je potreben transparenten postopek, saj ni mogoče denarja kar nakazati državi in reči, naj z njim upravlja, kakor želi. Da se od EU pričakuje, da bo odpravila vse težave v zvezi z virusom, je posledica tako imenovane vrzeli med pričakovanji in zmogljivostmi EU. Šestletniku lahko rečeš, naj napiše magistrsko nalogo, a ker nima zmogljivosti, je ne bo mogel."
Evropsko pravo je naš glavni zaveznik, ne pa države, ki ga kršijo
