Na današnjem posvetu o problematiki posojilojemalcev v švicarskih frankih v prostorih državnega sveta sta Združenje Frank in državni svet oznanila sodelovanje v prizadevanjih za iskanje sistemske zakonodajne rešitve za problematiko posojil. Te so banke večinoma odobravale v obdobju med letoma 2004 in 2008, posojilojemalce pa so zaradi občutne rasti tečaja franka, še posebej po odločitvi švicarske centralne banke januarja 2015, da ne bo več vzdrževala zgornje meje tečaja, pahnile v težak finančni položaj.
Predsednik državnega sveta Alojz Kovšca je spomnil na neustrezno ravnanje Banke Slovenije kot regulatorja, dosedanje nasprotovanje vlade sistemskemu reševanju problematike in veliko število tožb proti bankam na sodiščih, ki bremenijo sodni sistem. Zato je opozoril, da se lahko država, če ne bo podprla reševanja na zakonodajni ravni, sooči s posledicami za javne finance. Obstaja namreč precejšnja verjetnost, da bo problematika končala na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP), kjer Slovenija nima najboljših izkušenj. Kovšca si zato želi ustreznih zakonodajnih rešitev po zgledu držav, kot sta Madžarska in Hrvaška, tudi v Sloveniji - in napovedal je, da bo državni svet prevzel pobudo, če se vlada in DZ ne bosta odzvala.
Nekateri posojilojemalci že štiri leta v sodnih mlinih
Predsednik Združenja Frank Matjaž Sušnik je bil kritičen do Banke Slovenije, ki je po njegovih besedah povsem zaspala in večinoma branila banke. Obžaloval je tudi, da politika ni stopila na stran oškodovancev, potem ko se je izkazalo, kako sporna so bila ta posojila in kakšne posledice imajo. Danes pa po njegovem prepričanju res ni več opravičila za neaktivnost, saj bi se že v tem mandatu lahko zgodil scenarij z ESČP. Ker so v združenju odločno proti, da bi stroške nosili davkoplačevalci, bodo zelo pozorno spremljali, kdo so politiki, ki se ne zavzemajo za to, da bi stroške prek predlagane zakonodajne rešitve s konca leta 2017 za pretvorbo posojil iz frankov v evre po tečaju na dan sklepanja kreditnih pogodb nosile banke.
16
tisoč posojilojemalcev v švicarskih frankih je v Sloveniji
Ustavni sodniki so se sklicevali na iste pravice, kot so v slovenski ustavi
Predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin je spomnila, da so na zvezi že takoj po januarju 2015 opozorili, da je treba problematiko reševati sistemsko. Že pred tem so opozarjali tudi, da gre za povsem neustrezen posojilni instrument za stanovanjska posojila. Individualno reševanje prek sodišč vidi kot neprimerno, saj so postopki dolgotrajni in dragi. Po prepričanju Kutinove bi sprejem zakona pomenil sporočilo vsem bankam, da morajo spoštovati načela odgovornega poslovanja. Bil bi tudi korak na poti obnove zaupanja v bančne ustanove.
Eden od avtorjev zakonskega osnutka s konca leta 2017 je bil nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič. Ta je obžaloval, da vlada pri svojih stališčih ne upošteva vseh premikov doma in v tujini ter kljub prihodu nove vlade vztraja pri starih odklonilnih stališčih. Omenil je še, da so v državah, kjer so se zatekli k zakonodajnim rešitvam, v bran temu stopili ustavni sodniki, ki so se pri svoji argumentaciji sklicevali na iste pravice, kot so zapisane v slovenski ustavi.
Na posvetu so sodelovali tudi gostje iz tujine (Islandije, Španije, Hrvaške in Madžarske), ki so osvetlili problematiko in različne načine njenega reševanja. Ključna sporočila predstavitev so bila, da gre za povpraševanje, ki so ga narekovale banke, da je osnovna značilnost primerov teh odsotnost ustreznih informacij o tveganjih in morebitnih posledicah, saj se v primeru ustrezne informiranosti noben razumen potrošnik ne bi odločil zanje, ter da ta posojila niti ne ustrezajo definiciji posojila, temveč gre za kompleksen in tvegan finančni instrument, ki potrošnike naredi odvisne od izjemno dinamičnih valutnih trgov. Slišati je bilo še, da gre v nemalo primerih celo za znake nezakonitega in orkestriranega delovanja bank v škodo potrošnikom.
