Vida Božičko
Celotna država je prešla v oranžno oziroma rumeno barvo, kar pomeni, da se lahko terase gostinskih lokalov odpirajo še v preostalih štirih regijah, odprte pa bodo lahko tudi vse trgovine. Vlada je sprostila še prehajanje med regijami, dovoljeno bo zbiranje do deset ljudi.
Ob tem so sprejeli tudi odločitev, da se turistične kapacitete odpirajo povsod in ne le v treh rumenih regijah, kot je bilo sprva pričakovano. V vseh regijah se tako lahko odpirajo manjši nastanitveni obrati do 30 sob. V treh rumenih regijah, to so obalno-kraška, pomurska in goriška, pa tudi večji hoteli, a lahko hkrati ponudijo le 30 sob. Gostje turističnih kapacitet se bodo morali testirati. V rumenih regijah bodo lahko hrano in pijačo stregli tudi v notranjosti.
Rezervacij za ponedeljek nimajo
Kljub sproščanju ukrepov lastniki turističnih namestitev ostajajo negotovi. Kot so že večkrat omenili, zagon večjih kompleksov zahteva svoj čas, prav tako pa so rezervacije za čas prvomajskih praznikov že marsikje prestavili na kasnejši čas. "Rezervacij za ponedeljek seveda ni. Kako bi sploh bile. Če gost ne ve, kdaj bo lahko prišel, ne rezervira. Nekaj povpraševanj je, a zdaj bo treba začeti z marketinškimi akcijami. Da bomo dobili prve goste, bo potreben čas," je dejal predsednik Združenja hotelirjev Slovenije pri Turistično gostinski zbornici Slovenije in direktor ljubljanskega hotela Slon Gregor Jamnik. Kot je dejal, bodo zdaj hotelirji začeli s pripravami, kot je globinsko čiščenje in pregled vodnega sistema, zaradi pojava legionele. "Največji problem bodo zaposleni. Tisti, ki so kader obdržali, jim bo lažje. Težave bodo imeli tisti, ki so svoje delavce odpuščali," je dejal in dodal, da lahko za začetek pričakujemo le odprtje manjših nastanitvenih obratov.
V Podravju hotelov večinoma ne bodo odpirali
Omejitvi, da smejo hoteli ponuditi največ 30 sob hkrati in da je treba tako zaposlene kot goste - z izjemo prebolelih in že cepljenih - testirati, sta razloga, da večina hotelov v Podravju ostaja zaprtih, z izjemo tistih za poslovne goste in športnike, ki jih bosta še naprej gostila hotel Tisa na Pohorju in pa hotel Arena pod Pohorjem, nam je povedal njegov upravitelj Ivo Filipović. V hotelu Maribor, ki ponuja 14 apartmajskih sob na Glavnem trgu in 16 sob na Vojašniškem trgu, bodo končno odločitev o morebitnem odprtju sprejeli jutri. Prihodnji teden so resda prvomajske počitnice, a tudi vremenska napoved za prihodnji teden ni najboljša, kar prav tako lahko odigra vlogo pri tem, ali se bodo hoteli prihodnji teden odprli ali ne. (dt)
30 sob je premalo
V Pomurski regiji, ki je zdaj obarvana rumeno in lahko tam zato v omejenem obsegu svojo dejavnost odpirajo tudi večji ponudniki, smo preverili, ali se na odprtje že pripravljajo. Direktor Term Vivat je povedal, da te možnosti za zdaj ne bodo izkoristili. "Zaenkrat nam ekonomija poslovanja ne dovoljuje, da bi odpirali. Da bi se vsaj približno izplačalo, bi morali obratovati vsaj v 40-odstotkih. Če odpremo 30 sob, pa je to za nas, ki jih imamo sicer 200, povsem nerentabilno," je dejal direktor Metod Grah. Dejal je, da sicer odprtje načrtujejo šele 26. maja. Takrat bodo gostili špansko nogometno reprezentanco, po tem pa bi lahko 4. junija odprli tudi za ostale goste. "Upam, da bodo takrat ustrezni pogoji za popolno odprtje dejavnosti," še pravi Grah, ki je prepričan, da večina večjih hotelov teh sprostitev ne bo izkoristila. Problem je tudi ta, da še vedno ne vedo, ali bi lahko odpirali tudi bazene in savne, kar je pomembna dodana vrednost večine hotelov.
Počivalšek na GZS napovedal skorajšnje ukrepe za pomoč turizmu in gostinstvu
Priprava interventnega zakona za pomoč panogam, ki so bile večji del lanskega leta in letos zaprte, kot so gostinstvo, turizem in industrija srečanj, je v zaključni fazi, je pred sejo upravnega odbora GZS, na kateri gostuje, dejal gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Trenutno delno odprtje dejavnosti je sicer pomemben začetek, je poudaril.
O pripravi interventnega zakona danes z ministrom razpravljajo na seji upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). "Ukrepe, s katerimi smo v največji meri ohranili večino delovnih mest - subvencioniranje čakanja na delo, kritje dela fiksnih stroškov, univerzalni temeljni dohodek - bomo podaljšali do konca leta in korigirali v smeri pomoči tistim, ki so bili zaprti," je v izjavi za medije pred stavbo GZS v Ljubljani povedal minister.
Med predvidenimi rešitvami je navedel zvišanje univerzalnega temeljnega dohodka za samozaposlene, ki so utrpeli več kot 50- in več kot 70-odstotni padec prihodkov za 150 in 400 evrov, nadomestilo dela prihodkov subjektom v turizmu, ki so bili večino časa zaprti, nadomestilo za izplačilo letošnjega regresa in oprostitev plačila koncesij za rabo termalne vode.
Počivalšek na seji upravnega odbora GZS pričakuje pripombe, s katerimi bodo lahko nadgradili zakonski predlog.
Pomemben korak k temu, da bomo začeli živeti bolj normalno
Minister je sicer optimističen, da bodo s sproščanjem omejitvenih ukrepov - odprtje teras lokalov po vsej državi in strežba tudi v zaprtih prostorih v treh rumenih regijah ter odprtje nastanitev z do 30 sobami - in z odgovornim pristopom dosegli, da "bomo to krizo v zdravstvenem delu premagali in omogočili gostinstvu normalno revitalizacijo".
Odločitev vlade za sproščanje ukrepov je označil za pomemben korak k odpiranju storitvenih dejavnosti, ki so bile večji del lanskega leta in letos zaprte. "Menim, da je to pomemben korak k temu, da bomo začeli živeti bolj normalno. To sicer ne pomeni, da se lahko sprostimo - vse odprte dejavnosti so podvržene strogim epidemiološkim ukrepom Nacionalnega inštituta za javno zdravje," je dejal in dodal, da pa je to "osnova, da lahko bolj optimistično zremo naprej".
GZS ugotavlja, da gospodarstvo okreva, a opozarja, da so v gospodarstvu različni segmenti, zato že od decembra vlado pozivajo k pametnemu in hitremu pristopu k pripravi devetega protikoronskega paketa. "Ugotavljamo, da je prizadeti del gospodarstva, ki je bil dolgo časa zaprt, pred razpadom sistema," je dejal predsednik GZS Boštjan Gorjup in med temi panogami navedel gostinstvo, turizem in vse povezane dejavnosti.
Po njegovih besedah pričakujejo, da bosta ministrstvo za finance in Banka Slovenije uredila vse potrebno, da se bo moratorij na odplačilo kreditov podaljšal oz. da bodo optimizirali poroštveno shemo, "ki danes ne deluje in lahko vodi v kolaps te branže". Zato pozivajo k pripravi devetega paketa, ki bo "izdatno" podprl to dejavnost in ji omogočil preživetje.
Počivalšek je izrazil upanje, da bodo skupaj dosegli, da bo moratorij podaljšan. Povedal je, da imajo težave v odnosu do Evropske bančne agencije, s katero se morajo prek ministrstva za finance in ob soglasju z Banko Slovenije o tem ukrepu dogovoriti.
Predsednik upravnega odbora GZS Koroške gospodarske zbornice in direktor družbe Vabo, ki med drugim ponuja nastanitve, Boštjan Paradiž je dejal, da v interventnem zakonu pričakujejo zagonska sredstva za odprtje in ohranitev dejavnosti. Z dosedanjimi ukrepi po protikoronskih zakonih so po njegovih besedah namreč pridobili premalo sredstev, da bi lahko likvidnostno preživeli in ponovno zagnali dejavnost.
"Turizem ni več takšen, kot je bil"
Nujno je do konca leta na sistemski ravni podaljšati moratorij na kredite, saj da bodo v primeru individualnega prestrukturiranja kreditov vsi turistični delavci "dve leti priklopljeni na preživetje" in si ne bodo mogli privoščiti razvoja in novih investicij, zaradi česar bo razvoj turizma v Sloveniji zastal.
Nujno je po njegovem mnenju tudi poenostaviti poroštveno shemo, po kateri bi prišli do nujnih likvidnostnih sredstev za repromaterial, plače ... "Turizem ni več takšen, kot je bil - obravnava gosta je prišla na raven 'a la carte', pravila NIJZ so postala smernice turizma in nam nalagajo velike prilagoditve. To pomeni, da bomo morali zagotoviti dodatne prostore in revitalizirati obstoječe, urediti terase ... Za to so potrebna zagonska sredstva," je dejal Paradiž in izrazil upanje, da jim bo država prisluhnila. V nasprotnem primeru jim grozi propad dejavnosti in, kot najpomembnejše, izguba kadra, ki so ga vzgajali zadnjih 15 let.
Počivalšek je na novinarsko vprašanje glede kritik hotelirjev, da so za odprtje izvedeli pozno, saj potrebujejo čas za zagon, odgovoril, da "lahko vedno gledamo, da je kozarec napol pol ali napol prazen". "To je prvi korak, s katerim začenjamo novo ero. Hotelirji so za to izvedeli takoj, ko smo odlok sprejeli. Bral sem odzive - govorimo o enem predsedniku združenja ... Treba je biti kritičen do ukrepov, ki jih sprejemamo, ampak naredili smo pomemben korak, ki omogoča začetek nove ere v turizmu. Verjamem, da bomo s skupnimi močmi lahko prišli do tega, da bomo v relativno kratkem času lahko normalno poslovali v vsej branži. Začetek je pa težak," je dejal. (STA)
Bodo pa to delno sproščanje izkoristile manjši nastanitveni obrati. Predvsem apartmaji, glampingi in turistične kmetije. Tako pri Turistični kmetija Valdhuber denimo že potekajo priprave.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
