Akademik Slavko Splichal, profesor komunikologije
Javna služba STA postaja žrtev državnega terorizma. Janševa vlada ne izbira sredstev, da bi z eklatantnim kršenjem zakonov ugrabila STA in jo prizemljila v svoj medijski imperij, tako kot je Lukašenkov režim pred dnevi ugrabil Ryanairovo letalo z novinarjem, ki ne ceni Lukašenkove »demokracije«.
Razlogi so razumljivi: STA ne poroča o »alternativnih dejstvih«, ki jih je izumil Trump in so jih posvojili Janša, SDS in "uravnoteženi" mediji. Uredniške politike STA ne vodijo pritlehni politični in komercialni interesi. Poročanje in razvoj STA sta v službi javnosti, v sodelovanju z znanostjo in ne s strankarsko politiko. Za človeka in stranko, ki v parlamentarnih volitvah vidita največjo grožnjo demokraciji in ugledu države, je tudi avtonomna STA največja grožnja. Zanju prav gotovo. Za slovensko javnost, novinarstvo in demokracijo sta ugrabitev in mučenje STA lahko usodna, zato je donatorska akcija, ki preprečuje njeno eksekucijo, državotvorno dejanje par excellence. Lukašenko je ugrabil enega novinarja, Janševa vlada hoče z eno potezo sto sodelavcev STA. Za zdaj. Lukašenko je spravil na noge demokratično Evropo. Torej?
Akademikinja Alenka Šelih, profesorica prava
STA zbira in posreduje domači in tuji javnosti informacije z vseh področij družbenega življenja v Sloveniji in je kot taka nepogrešljiv medij za seznanjanje z zelo različnimi platmi življenja v Sloveniji. Gre za profesionalno in objektivno informiranje o dogajanju pri nas. Posebej cenim pripravljenost STA, da poroča tudi o življenju, delu in problemih najbolj ranljivih družbenih skupin, med drugim tudi o problemih ljudi z motnjo v duševnem razvoju.
Renata Salecl, profesorica sociologije, filozofinja in pravna teoretičarka
Ni države brez neodvisne tiskovne agencije. STA opravlja izjemno pomembno poslanstvo, ker zbira, ureja in posreduje informacije, ki so nujne ne le za medije, ampak tudi za državne institucije. V EU ni države, ki ne bi imela svoje agencije, nekatere države jih imajo celo več.
Spomenka Hribar, filozofinja
Finančno izčrpavanje STA s strani sedanje vlade ni le ekonomska klofuta samostojnosti nacionalnega servisa za svobodno novinarstvo, je simbol ravnanja te oblasti z ljudstvom: "Dobilo in sprejemalo boš takšne informacije, kakršne hočem, da jih dobivaš, Jaz, tvoj ljubljeni Vodja!"
Avtoritarnemu oblastniku ni dovolj ekonomska odvisnost podrejenih, hoče imeti njihovo pamet, njihovo dušo, njihovo slepo videnje! Brez te slepote ljudi se čuti ogroženega, saj sam vidi vidni in prihodnji svet drugače kakor morda njegovi podaniki. Če ga sam ne vidi kot uresničevanje lastne projekcije, ga to vodi v politični delirij; njegovo ravnanje je vse bolj nerazumno, v ljudstvu pa vzbuja revolt. Seveda je krivo ljudstvo, ne On, posvečenec Boga in Zgodovine! Ohranitev samostojnosti Slovenske tiskovne agencije je nujna za legitimnost države in ohranitev suverenosti ljudstva! Pa tudi iz simbolnih razlogov, da se vidno prekine ta paranoidna noriška zgodba: uresničil bom svoj projekt "Domovine" črnega panterja!
Rudi Rizman, profesor sociologije
V brutalnih poskusih, da tako pred slovensko kot pred mednarodno javnostjo onemogoči delovanje STA in jo spremeni v deklo vladajoče stranke, aktualna vlada v bistvu udejanja avtoritarno vladavino.
Pri tem STA ni njena edina "tarča" v izrecno deklarirani »vojni«, ki jo kot prva vlada v tridesetletni zgodovini slovenske države vodi praktično proti vsem avtonomnim sestavinam, ki zagotavljajo zdržno demokratično, pravno in socialno državo. Praktično proti vsem, ki v prvi vrsti služijo državljanom in ne osebnemu kultu ali monopolu ene stranke, kakršno poznamo pri nas iz preteklosti in še danes v Belorusiji.
Slovenija se je znašla na prelomni točki, ko morata civilna družba in progresivna politika zavarovati ne le avtonomijo medijev, temveč tudi demokracijo, avtonomijo pravosodja, izobraževanja, kulture, kritične državljane in civilno družbo, ki so vsakodnevno na tnalu avtoritarne in pogromaške politike in politikov. Še prej, preden bodo lahko o njih odločili državljani pred volilnimi skrinjicami, pa igra kritično vlogo samoiniciativnost civilne družbe oziroma državljanov, kakršno na primer predstavlja doniranje denarja za STA. S tem državljani sicer ne odpravljamo sramote, ki jo povzroča aktualna vlada s svojim ravnanjem do avtonomnih medijev slovenski državi v svetu, omogočamo pa nadaljevanje dela ustanovi, ki je nepogrešljiva za ohranjanje demokracije.
Marija Šestak, atletinja, olimpijka in državna rekorderka
Slovenska atletika zaseda pomembno mesto v slovenskem športu zahvaljujoč številnim uspehom slovenskih atletov. Pomembno vlogo pri tem so odigrali tudi mediji, predvsem STA, ki je vedno redno spremljala in poročala o atletskih novicah in objektivno predstavljala naše zgodbe.
Atletika ni šport, ki ga pogosto spremljamo prek televizijskih zaslonov, zato smo še toliko bolj hvaležni STA, ki nas nikoli ne pozabi in poskrbi, da tudi atletske novice pridejo v ospredje in najdejo svoje mesto v medijih. STA je pomemben del slovenske atletike in celotnega slovenskega športa in tako mora ostati tudi v prihodnosti.
Roman Jerala, znanstvenik, profesor biokemije in molekularne biologije
STA in njeni novinarji igrajo zelo pomembno vlogo pri informiranju o znanosti, kjer so ključen vir informacij za druge medije v Sloveniji in v svetu. O novinarkah in novinarjih STA, s katerimi sem imel stik, lahko rečem, da so bili vedno zelo profesionalni in prijetni po človeški plati. Želim jim veliko uspehov v prihodnje.
Vlado Kreslin, glasbenik
Slovenska tiskovna agencija je nacionalna, javna in neodvisna in taka mora tudi ostati. Kot na vseh področjih družbenega življenja so tudi na področju kulture potrebne relevantne, ažurne in preverjene informacije.
Dr. Mateja Ratej, zgodovinarka, ZRC SAZU
Mislil je resno, ko je poznejši nadškof Anton Stres junija 1991 ugotavljal, da nekateri še zmeraj mislijo "po rdeče" in so zanje kristjani "drugorazredni državljani".
Ni bilo naključje, ko je zunanji minister Dimitrij Rupel februarja 2005 opisal, kako so ga leto prej "varuhi komunistične kontinuitete" izključili iz vlade; zanj je bilo to neprijetno, a razumljivo, ker so "po starih komunističnih vzorcih" še zmeraj zasedali ves slovenski medijski prostor. Političnim prikaznim preteklosti je sporočil, da so vladale od leta 1945, sedaj je nastopil nov čas. Ni bila besedna bravura, ko je poslanec Franc Cukjati na seji državnega zbora jeseni 2010 med razpravo o nakupu vojaških oklepnikov patria in vpletenosti Janševe vlade v koruptivna dejanja zaključil, "da je to nadaljevanje državljanske vojne". A šele izjemne okoliščine epidemije so sopotnikom Janeza Janše omogočile začetek uresničevanja kulturnega programa, oblikovanje konservativne družbe nadzora. "Uravnoteženje medijskega prostora" tako ni drugega kot poskus njegovega monopoliziranja.
Aleksandra Berberih - Slana, direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor
Ne razumem, kako smo se sploh znašli v situaciji, da o tem razpravljamo. STA potrebujemo in STA mora obSTAti!
Stane Kocutar, novinar in urednik na Radiu Maribor
"Ustanovitev STA je bila ena ključnih prioritet in to smo storili dober teden pred razglasitvijo samostojnosti," je junija pred desetimi leti za Radio Maribor povedal tedaj evropski poslanec Jelko Kacin.
To je storil, tik preden je odkril spominsko znamenje pred RTV centrom Maribor, na katerem piše "Tukaj smo branili prosto pot resnici o boju za samostojno Slovenijo". Mimogrede – s televizijsko sliko podprta novica o pekrskih dogodkih je za avstrijski ORF odšla prav od tu. Danes podpiram ekipo STA zavoljo zgodovinskega spomina, gigantskega opravljenega dela v treh desetletjih in kot reden uporabnik zanesljivo najbolj popolnega arhiva dogajanja v Sloveniji v času od njenega nastanka. Tako kot o slovenski osamosvojitvi ni mogel objektivno poročati tedanji Tanjug in smo potrebovali STA, tako je tudi danes, če uporabim izraz izpred desetletja, »ena ključnih prioritet« prizadevanje, da o dogajanju – še posebej političnem – ne poroča figura s šahovnice kakšnega strankarskega velemojstra, ampak STA.
Goran Lukič, Delavska svetovalnica
Rosa Luxemburg je rekla: "Najbolj revolucionarna stvar, ki jo lahko nekdo naredi, je, da vedno na glas pove, kaj se dogaja." Slovensko tiskovno agencijo vlada namenoma finančno izčrpava. Disciplinira. Jo očitno skuša utišati. Vmes pa se z javnim denarjem financirajo medijski sateliti oblastniške politične stranke. Vzorec je jasen: utišati objektivno poročanje in ga zamenjati s strankarsko propagandno mašinerijo. Seveda ni dolgoročna rešitev zbiranje sredstev z donacijami za rešitev STA. A najhuje je biti tiho in ne ukrepati. Kajti smo sredi družbenega boja za jutri.
Matjaž Farič, režiser in koreograf, umetniški vodja festivala Fronta
Slovenska tiskovna agencija je pogosto in korektno poročala o mojih dosežkih v tujini, o katerih se sicer pri nas ne bi nič vedelo.
Ohranitev STA pa ni pomembna samo zaradi poročanja o uspehih, temveč tudi zato, da je slovenska javnost redno obveščena o zadevah, ki sicer običajno niso v središču pozornosti, kot je žal tudi kultura. Tudi sam sem v kampanji Za obSTAnek podprl STA s SMS sporočilom. Trenutna situacija v zvezi s financiranjem STA je odraz odklonov in amaterizma v slovenski politiki, agencija pa je na nek način postala simbol tega, kar se dogaja v državi. Sicer bi bila to neka minorna težava, ki bi jo lahko pristojni uredili z medsebojnim dogovorom na enem kratkem sestanku, če bi seveda to želeli, saj imajo oni v rokah škarje in platno. Če pa gre za kakšne druge agende v ozadju, potem stvari ostajajo namerno odprte in dogovora ni mogoče doseči. V vsakem primeru se ljudem v tujini, s katerimi se pogovarjam, zdi ta zaplet okoli financiranja STA absurden.
Dr. Andreja Hribernik, direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti
Svobodni in avtonomni mediji in svoboda na področju kulture in umetniškega ustvarjanja so odraz razvite, demokratične in odprte družbe. Žal se v Sloveniji v zadnjih časih vse bolj pojavljajo tako diskreditacije določenih medijev, mnenj in posameznikov kot grobo vmešavanje politike v kulturni in medijski prostor. Na kulturnem področju je možno zasledovati politično motivirano kadrovanje, vmešavanje in samovoljno odločanje ter ignoranco nasproti stroki in strokovnim mnenjem ter argumentacijam. V tem času je zato pomembno, da kot javne institucije ohranimo integriteto in se zavedamo svoje odgovornosti s pogledom na nek širši kontekst in sceno in ne pristajamo na malenkostno politikantstvo.
Pripravili novinarji Dnevnika in Večera
