Zora Štok
Robert Črepinko, Mariborčan, ima kot vodja Centra za boj proti tihotapljenju migrantov pri Europolu odličen pregled nad dogajanjem na področju ilegalnih migracij na evropskih tleh. Za Večer je povedal, da se tihotapci migrantov sproti prilagajajo dogajanju na terenu, kar pomeni, da hitro spreminjajo rute oziroma poti, po katerih prebežnikom pomagajo pri ilegalnih prehodih meje. "Kakor hitro tihotapci zaznajo določene aktivnosti policije glede varovanja meje, že iščejo druge poti. Ne gre za velike spremembe, zgolj za nekaj kilometrov levo ali desno od utečenih poti, kar pa je dovolj, da se vsaj za nekaj dni izognejo varuhom meje."
Balkan je še vedno oblegan?
"Pozna se, da je v Grčijo znova prispelo večje število migrantov, in zahodnobalkanska pot proti zahodni Evropi je še vedno aktualna. Sploh severozahodni del BiH je obremenjen, torej območje, kjer je blizu tudi meja med Hrvaško in Slovenijo. In še eno spremembo smo zaznali - iz Turčije zdaj na Zahod odhajajo tudi migranti iz držav Severne Afrike, ki so do nedavnega za pot v Evropo izbrali Mediteran, kar pomeni še dodaten pritisk na Grčijo in druge balkanske države."
Kdo pa so v pretežni meri organizatorji ilegalnih prehodov?
"V ozadju so dobro organizirane kriminalne združbe. V Europolu zaznavamo, da je med tihotapci migrantov vse večji delež tistih, ki niso iz držav EU, ampak jih je vse več iz držav, iz katerih migranti bežijo. Še posebej pa je skrb vzbujajoče, da tihotapci postajajo vse bolj agresivni. Tako do policije, če se znajdejo v postopku, kot do samih migrantov. Skušajo zbežati, upirajo se policiji, agresivni so do tistih, ki so jim plačali prevoz. V kombije naložijo tudi do 30 ljudi, saj jim je pomemben samo zaslužek. Pred nekaj dnevi se je v Grčiji zgodila prometna nesreča, v kateri je umrlo šest ilegalnih migrantov. V terensko vozilo jih je tihotapec stlačil 16, zgodila se je nesreča in šest ljudi je umrlo."
Preko Slovenije še vedno potekajo ilegalne migrantske poti. Kako s tega vidika ocenjujete varnostno tveganje za Slovenijo?
"Najprej se moramo znebiti iluzije, da lahko problem ilegalnih migracij rešimo sami. Smo vendarle del širšega okolja, vsa Evropa se sooča s podobnimi težavami in išče rešitve. Glede na število migrantov in incidente, ki so se zgodili, bi rekel, da večjega varnostnega tveganja vendarle ni in da ni razlogov za preplah. Tudi zato ne, ker smo za večino le prehodna država. Seveda pa to ne pomeni, da niso potrebni določeni varnostni ukrepi, da se vpliv ilegalnih migracij čim bolj zmanjša, to pa pomeni dodatne obremenitve predvsem za policijo. Bolj kot za varnostna tveganja gre pri večini ilegalnih migrantov za težke človeške usode," je sklenil Robert Črepinko.
