Tina Recek
"Kdaj bom dobila vnuke," je običajno vprašanje marsikatere tašče oziroma bodoče tašče ob skupnem nedeljskem kosilu, namenjeno mlademu paru. Neprijetno, v zadrego spravljajoče in obenem tudi dviga pritisk mladim, zlasti če so ga že večkrat slišali. A po drugi strani lahko razumemo neučakano žensko, če primerjamo današnje demografske podatke s preteklostjo.
Mladi se danes namreč kasneje odločajo za otroke. Po statistiki, s katero postreže Statistični urad RS, v povprečju ženske pri nas v zadnjih letih prvič rojevajo pri skoraj 31 letih. Ženska, ki je predlani (podatki za lani bodo na voljo 21. junija) rodila prvič, je bila v povprečju stara 29,4 leta. Glede na regije iz podatkov izhaja, da je bila povprečna starost žensk, ko so rodile prvega otroka, višja od 30 let v dveh statističnih regijah: osrednjeslovenski (30,4 leta) in v obalno-kraški (30,1 leta); povprečno najnižja pa je bila v jugovzhodni Sloveniji (28,3 leta). In še skok v preteklost, pred dvajsetimi leti so ženske, ki so prvič rodile, štele 25 let in pol.
Starševski dodatek se ji ne ukine, če dela
Z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pojasnijo, da študentki pripada starševski dodatek, ki je namenjen materam (ali očetom po 77 dnevih od rojstva otroka), ki niso zavarovane za starševsko varstvo (študentke, nezaposlene), in znaša 252,04 evra mesečno, upravičenka je za čas trajanja pravice vključena v pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Študentka prejema tudi otroški dodatek, ki je odvisen od materialnega položaja družine (od dohodkov in premoženja matere in očeta). Najvišji znesek otroškega dodatka, če je dohodek na družinskega člana do 188,02 evra, znaša 114,31 evra, najnižji pa 19,88 evra, če dohodek na družinskega člana znaša od 856,57 evra do 1034,14 evra. Poleg tega študentka v času prejemanja starševskega dodatka lahko dela preko študentskega servisa in se ji starševski dodatek ne ukine.
Zaradi študija kasnejši vstop na trg dela
Zakaj se potem mladi kasneje odločajo za potomce? Ali je vzrok v podaljšani mladosti in negotovih zaposlitvah? Alenka Švab s Fakultete za družbene vede odgovarja, da je zagotovo pomikanje odločitve za (prvega) otroka oziroma otroke na kasnejša leta posledica podaljševanja obdobja rednega izobraževanja - vse več ljudi študira, zato se odmika vstop na trg dela. Odmakne se tudi odselitev od staršev in s tem neodvisno odraslo življenje. Tu ne gre spregledati materialnih okoliščin, ki vplivajo na odhod od doma oziroma stanovanjskega vprašanja.
Ukrepi družinske politike so obrobnega pomena
Za zamik materinstva se ni odločila študentka četrtega letnika Janja Bračko, ki pri v bistvu rosnih 24 letih pričakuje prvega otroka. "Nosečnost me ni presenetila, z možem sva se zavestno odločila za otroka. Bolj negativno me je presenetila podpora države, ki materam študentkam ne omogoča dostojnega prihodka za preživljanje otroka. Starševski dodatek v znesku 252 evrov te kot študentko obsodi na finančno odvisnost bodisi od staršev ali od partnerja. Če sploh imaš to možnost."
Kaj kažejo raziskave
Če na eni strani torej pozno materinstvo ni priporočljivo, na drugi pa so poglavitne denimo materialne okoliščine, ki zavirajo odločitev mladih za naraščaj, kateri so potem ukrepi države, ki bi to situacijo spremenili? "Države v okviru družinske in drugih politik sprejemajo številne in raznovrstne ukrepe, ki bi utegnili imeti pozitiven vpliv na dvig stopnje rodnosti, kot so ukrepi na področju materinskega, očetovskega in starševskega dopusta, otroški dodatek, spremembe družinskih prejemkov, davčne olajšave, spremembe na področju vzgoje in varstva predšolskih otrok, stanovanjske politike, delovne zakonodaje ... Vendar tuje kot tudi domače raziskave kažejo, da imajo ukrepi na zviševanje rodnosti majhen in praviloma kratkoročen vpliv," odvrnejo z ministrstva in dodajo, da pa podatki iz raziskave o vplivih veljavnih ukrepov družinske politike na odločanje za otroke, ki jo je v letu 2010 izvedel Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo, kažejo, da se ljudje za otroke odločajo predvsem zato, ker jih želijo imeti, pri čemer so ukrepi družinske politike obrobnega pomena. Vendar je bilo v tej raziskavi posebej opozorjeno, da bi bilo napačno sklepati, da ukinitev obstoječih ukrepov ne bi imela neželenih negativnih posledic. Obstaja namreč resna nevarnost, da bi se ob ukinitvi ali zožitvi ukrepov stopnja rodnosti pričela nižati.
Janja Bračko: "Starševski dodatek v znesku 252 evrov te kot študentko obsodi na finančno odvisnost bodisi od staršev ali od partnerja."
Študentka prejema tudi otroški dodatek, ki je odvisen od materialnega položaja družine (od dohodkov in premoženja matere in očeta).
Raziskava o vplivih veljavnih ukrepov družinske politike na odločanje za otroke, ki jo je v letu 2010 izvedel Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo, kaže, da se ljudje za otroke odločajo predvsem zato, ker jih želijo imeti, pri čemer so ukrepi družinske politike obrobnega pomena.
