Damijana Žišt
Na slovenskih avtocestah od aprila lahko znova pričakujemo zastoje na nekaterih odsekih, saj bo Dars nadaljeval odstranitev in preureditev območij še 21 cestninskih postaj. Kot nam je sporočil Marjan Koler iz Darsa, je v načrtu rušenje desetih čelnih cestninskih postaj (velikih, čez traso avtoceste) in enajstih stranskih na priključkih. Med velikimi so cestninske postaje Vransko, Tepanje in Slovenske Konjice na štajerski avtocesti ter Drnovo in Krško na dolenjski. Dela v tem sklopu bosta opravila podjetji Cestno podjetje Ptuj in Euroasfalt iz Sarajeva, vrednost pa je ocenjena na 8,7 milijona evrov (brez DDV). Hkrati z rušitvami bo Dars izvedel tudi dvanajst kilometrov obnov smernih vozišč.
- Dars je lani odstranil in preuredil območja 13 cestninskih postaj.
- Letos je v načrtu za odstranitev še vseh preostalih 21 cestninskih postaj, od tega je deset velikih.
- Na štajerski avtocesti se bodo porušile postaje Vransko, Tepanje in Slovenske Konjice, dela naj bi se začela v aprilu.
- Odstranitev vseh cestninskih postaj (in DarsGo) je prvi projekt Darsa, ki se financira iz tako imenovanega Junckerjevega sklada oziroma EFSI. Gre za posojilo Evropske investicijske banke v višini 51 milijonov evrov.
Posledica uvedbe novega sistema DarsGo
Letos načrtujejo rušenje še več cestninskih postaj. Javno naročilo za rušitev in preureditev cestninskih postaj Videž, Bazara, Senožeče, Divača, Kozina ter sanacijo voziščne konstrukcije priključkov Senožeče, Divača in Kozina je Dars oddal edinemu ponudniku. Dela bo za 6,16 milijona evrov opravil konzorcij podjetij CPK, Kolektor CPG in GVO. Sklop rušitve in preureditve cestninskih postaj Pesnica, Dragotinci, Prepolje ter sanacijo voziščne konstrukcije priključka Šentilj bo izvedel konzorcij VOC Celje skupaj s CVP in GVO. Dars je za ta sklop prejel štiri ponudbe, izbral je najcenejšo v vrednosti 4,62 milijona evra.
"Stroški del ne bodo na plečih davkoplačevalcev"
Dars naročnik in plačnik
Na vprašanje, ali bomo rušenje cestninskih postaj na avtocestah plačali iz proračuna, pa Koler odgovarja: "Ne, stroški omenjenih del ne bodo na plečih davkoplačevalcev, saj je naročnik in plačnik Dars. Vzpostavitev elektronskega sistema cestninjenja za tovorna vozila v prostem prometnem toku, odstranitev vseh cestninskih postaj in rekonstrukcija vozišč avtocest na njihovih območjih je prvi projekt Darsa, ki se financira iz tako imenovanega Junckerjevega sklada oziroma EFSI. Gre za posojilo Evropske investicijske banke v višini 51 milijonov evrov s poroštvom EU. Del posojila je bil porabljen za vzpostavitev sistema DarsGo, drugi del pa je namenjen rušitvi in preureditvi območij cestninskih postaj."
Karavanški predor in tretja razvojna os
Dars bo tudi letos na slovenskem avtocestnem križu izvedel več obnovitvenih del. Med obsežnejšimi obnovitvenimi deli bo obnova predora Golovec na vzhodni ljubljanski avtocestni obvoznici. Dela bodo potekala od konca junija do konca avgusta, saj je v tem obdobju na ljubljanskem obroču najmanj prometa.
Dars pa letos poleg gradnje druge cevi karavanškega predora, ki se bo financiral iz tako imenovanega Junckerjevega sklada, načrtuje tudi pričetek graditve tretje razvojne osi.
