Rusi postavljajo nove prioritete

Za Slovenijo, ki jo sicer precej zaposlujejo odnosi do velesil, sploh do ZDA in Rusije, je v zadnjem času precej neopaženo šla mimo novica, da je dolgoletni ruski veleposlanik v Sloveniji, za mnoge kontroverzni Doku Zavgajev končal svoj za zahodne diplomatske standarde nenavadno dolg, desetletni mandat. Konec januarja ga je s predajo poverilnih pisem slovenskemu predsedniku Borutu Pahorju zamenjal Timur Rafailovič Ejvazov, ki je s tem postal šesti ruski veleposlanik v Sloveniji.
Skoraj osemdesetletnega Zavgajeva, ki je veljal za političnega diplomata stare šole, je zamenjal bistveno mlajši diplomat Ejvazov (letnik 1971). Ta si je svoje diplomatske izkušnje nabral predvsem v Franciji, kjer je bil svetovalec na tamkajšnjem ruskem veleposlaništvu. Čeprav gre za generacijsko menjavo, ki s sabo prinaša predvsem postavitev novih prioritetnih področij delovanja ruske diplomacije v Sloveniji, orientiranih predvsem na poglabljanje gospodarskih odnosov, pa prihod Ejvazova ni sprožil takšnih polemik kot prihod Zavgajeva leta 2009.

"Večni" Zavgajev določil pot Ejvazovu

Čečen Zavgajev je bil namreč nekdanji proruski čečenski predsednik, in to v času, ko je sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja divjala prva rusko-čečenska vojna. Zaradi omenjene preteklosti je njegovemu imenovanju za veleposlanika takrat nasprotovala SDS. Po čečenski epizodi je Zavgajev služboval kot veleposlanik v Tanzaniji, nato pa se je celo povzpel na mesto namestnika ruskega zunanjega ministra, kar priča, da je bil v Kremlju dobro zapisan.

Vsi v Moskvi

Zavgajev je nedvomno zaslužen za dvig slovensko-ruskih odnosov na politični ravni, zlasti po ruskem anektiranju Krima leta 2014, ko je Rusija izgubila skoraj vse zaveznike v EU. Za tem, leta 2015 in 2016, sta se na kapelici pod Vršičem zvrstila oba najpomembnejša politika v Rusiji, najprej predsednik vlade Dmitrij Medvedjev, nato pa še ruski predsednik Vladimir Putin. Rusijo so v Zavgajevem desetletju obiskali vsi slovenski premieri, tudi Janez Janša, nazadnje lani septembra Marjan Šarec. Pa seveda oba predsednika republike, Danilo Türk in Borut Pahor. Številnih poti bivšega zunanjega ministra v Moskvo niti ni treba omenjati.
"Rusija ima gotovo interes, da v Slovenijo, ki velja za najbolj zahodno slovansko državo v Evropi in ji je tradicionalno v večinskem javnem mnenju naklonjena, pošlje veleposlanika, ki uživa zaupanje," ocenjuje Vajgl. Dejstvo, da je bil prejšnji veleposlanik tako dolgo v Sloveniji, je mogoče povezati z njegovo preteklostjo, dodaja Vajgl, mlajši diplomat pa tega repa v svoji biografiji nima: "Gre za kvalitetnega diplomata, ki mu je predvsem do tega, da svoje delo opravlja strokovno in v duhu dobrega sodelovanja."

​Ruski naskok na Petrol?

Generacijski prelom in prelom v profilu diplomata, ki vodi rusko predstavništvo v Ljubljani, nakazuje, da bodo šli odnosi bolj v fazo, kjer bo poudarek na gospodarstvu, saj dobri politični odnosi to omogočajo. Od večjih ruskih naložb v Sloveniji je v ospredju Slovenska industrija jekla. Zanimiv detajl je bil tudi, da se je novopečena predsednica uprave Petrola Nada Drobne Popovič skoraj takoj po imenovanju oglasila na ruski ambasadi. Petrol je od ruskih energentov seveda tradicionalno močno odvisen. "On se srečuje z vsemi vodilnimi gospodarstveniki v Sloveniji. Petrol je največji kupec v Rusiji. Ne vidim, da bi se v ozadju pletlo kaj večjega. V tem trenutku te zgodbe ruski veleposlanik ne bo začel," odgovarja Saša Geržina, predsednik Društva Slovenija - Rusija. Geržina Ejvazova ocenjuje kot profesionalca, ki pomeni osvežitev posebej na gospodarskem nivoju. Meni, da se bo najprej lotil vprašanja Mercatorja in njegove zadolženosti, kjer so najbolj izpostavljene ruske banke.