Uroš Esih
Danes zvečer sta se na gradu Strmol v Cerkljah na Gorenjskem srečala slovenski zunanji minister Miro Cerar in njegov ruski kolega Sergej Lavrov. Pogovore bosta nadaljevala jutri na zunanjem ministrstvu v Ljubljani, ko bosta tudi stopila pred novinarje. Jutri bo izkušenega in vplivnega ruskega zunanjega ministra na pogovoru sprejel tudi predsednik republike Borut Pahor, ruski gost pa se bo še srečal s predsednikom vlade Marjanom Šarcem.
Kljub temu da se bo zunanji minister ene od svetovnih velesil srečal s celotnim slovenskim vrhom, pa se ne gre znebiti vtisa, da te pomembne informacije najvidnejši predstavniki slovenske države niso spustili v javnost do pred nekaj dni pred obiskom. V mandatu prejšnje, Cerarjeve vlade so bili predvsem pogosti obiski bivšega zunanjega ministra Karla Erjavca v Moskvi, nekajkrat pa je Slovenijo obiskal tudi Lavrov, zaradi česar so obrvi povzdigovali slovenski zavezniki v zvezi Nato, posebej ZDA. Vrhunec bilateralnih odnosov Slovenija-Rusija pa se je zgodil julija 2016, v času najhujšega zaostrovanja med Zahodom in Rusijo, ob vpeljavi obojestranskih sankcij. Takrat je Slovenijo ob 100. obletnici postavitve Ruske kapelice obiskal ruski predsednik Vladimir Putin.
Lavrov spet prehitel Američane
Pričujoča nelagodnost vrha slovenske države ob obisku Lavrova izhaja iz zaobljube nove slovenske vlade Marjana Šarca, da po poskusila znova oživiti nekoliko zanemarjene slovenske odnose z ZDA, kar bi v praksi moralo pomeniti tudi postavitev slovensko-ruskih odnosov nekoliko na stranski tir, vsaj dokler se ne bo zgodil slovenski obisk na najvišji ravni v ZDA ali obratno. Napovedanega proameriškega obrata slovenske zunanjepolitične barčice javnost v praksi še ni zaznala.
Spomenik kot orožje
Spomeniki in spominska obeležja so močno orožje ruske diplomacije v Sloveniji. Glavno vlogo ob tem ima seveda Ruska kapelica pod Vršičem, ob njej pa številni večji in manjši ruski spomeniki, posejani po celotni Sloveniji. Jutri se jim bo pridružil še spomenik avtorju prvega rusko-slovenskega slovarja Davorinu Hostniku v Šmartnu pri Litiji. Hostnik je na prelomu 19. in v 20. stoletju pomembno prispeval h krepitvi slovensko-ruskih kulturnih in znanstvenih stikov.
Muzej šele leta 2021 ali celo kasneje
Urejanje Mednarodnega raziskovalnega centra druge svetovne vojne v nekdanjem nacističnem taborišču Stalag XVIII D v Melju, je nekoliko zastalo. Namesto maja 2020 bo svečana otvoritev obeh delov centra, ob raziskovalnem tudi muzealnega dela, sledila šele leta 2021, morda celo leto kasneje. Kje se je zalomilo? Kot pravi direktor centra Janez Ujčič, čakajo na podpis pogodbe z ministrstvom za kulturo Ruske federacije: "Šele takrat se bo spoštoval memorandum, ki sta ga lani podpisali vladi obeh držav, po katerem bo za financiranje centra poskrbela ruska stran. Pogodba bo veljala devet let z možnostjo podaljšanja."
V centru sicer vmes ne mirujejo. Od lani so tako izpeljali pet mednarodnih konferenc na različne teme, ki se jih je udeležilo več kot 200 strokovnjakov iz dvanajstih držav. "Naslednjo konferenco z naslovom Zemlja herojev, na kateri bodo sodelovali udeleženci iz desetih držav, pa organiziramo 21. junija," še pravi Ujčič. (ise)
Šarec septembra k Putinu
Če se zastavlja vprašanje, zakaj bo v tem nekoliko kočljivem trenutku Lavrova sprejel tudi predsednik vlade Marjan Šarec, se odgovor skriva v tem, da bo slovenski premier septembra potoval na obisk v Moskvo, k ruskemu predsedniku Putinu. Čeprav se svetovalci v kabinetu predsednika vlade in pri zunanjem ministru zelo dobro zavedajo, kako tvegan z vidika utrjevanja odnosov z ZDA utegne biti obisk Šarca pri Putinu, pa se slovenski premier očitno ni mogel odpovedati priložnosti in skušnjavi, da se sestane s politikom in državnikom iz prve svetovne lige. Srečanje s Putinom bo namreč njegov največji državniški dosežek ob prvem letu vladavine, s čimer bo poskusil utrditi svojo državniško prezenco.
