Koalicijski poslanci so ta teden v parlamentarno proceduro vložili predloga sprememb zakona o vladi in zakona o državni upravi, s katerima povečujejo število državnih sekretarjev na posameznih ministrstvih in v vladnih službah. Pojasnil, zakaj želi koalicija povečati število po posameznih ministrstvih, ni. To preseneča tudi poslanca iz vladne opozicijske partnerice Levice Mateja T. Vatovca. "Nenavadno je, da takšne zakonske predloge vlagajo poslanci, ki ne vedo, kakšne so kadrovske potrebe vlade. V Levici bomo seveda takšnemu zakonu nasprotovali, ker menimo, da ni potrebe, da bi dodatne sekretarje v vladi zaposlovali. Očitno je, da gre za reševanje kadrovskih zagat, ki jih ima koalicija. Mislim, da so trenutno na vrsti druge prioritete, ki jih ima koalicija, danimo dvig minimalne plače," pojasnjuje Vatovec in dodaja, da s strani vlade poslanci niso dobili nobenih pojasnil, poleg tega se mu zdi, da bi bilo veliko bolj logično, če bi predlog dala vlada, ne koalicijske poslanske skupine, ki bi tudi obrazložila svoje kadrovske potrebe. "Mislim, da je način, kako so se tega lotili, povsem neprimeren!"
Sprememba zakona v nasprotju z obstoječo zakonodajo
Zakon o državni upravi določa, da ima lahko posamezno ministrstvo največ dva državna sekretarja, izjema je ministrstvo za finance, kjer so državni sekretarji lahko štirje. Koalicija pa bi vladi pomagala do večjega števila sekretarjev na kar treh ministrstvih. Na ministrstvu za zdravje bi tako omogočili imenovanje še dveh državnih sekretarjev, tako da bi se njihovo skupno število povečalo na štiri. Minister Samo Fakin je v zvezi s tem v Mariboru dejal, "da glede na to, da je to eno težjih ministrstev, imata kaj za početi. Gre za razdelitev področij na bolnišnice, ZD-je, javno zdravje ... Zelo bom vesel, če se bo kdo opogumil in sprejel moje vabilo."
Virant: Neznanje ali delitev plena?
Predlog koalicije o povečanju števila sekretarjev dviguje veliko prahu na družbenih omrežjih. Odzvali so se nekateri nekdanji ministri. Nekdanji minister za javno upravo v prvi Janševi vladi Gregor Virant je namero koalicije označil kot "velik korak nazaj". "Državni sekretar je namestnik ministra in eden je čisto dovolj, morda v največjih ministrstvih dva. Imate direktorje direktoratov, ki so profesionalci in pokrivajo vsa področja vseh ministrstev. Neznanje ali delitev plena?" se je vprašal Virant. Tudi "superminister" iz Janševe vlade za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk je večanje števila političnih sekretarjev označil za kratkovidno in nespametno. "Krepiti bi bilo treba profesionalno uradništvo, ne pa ga nadomeščati s političnimi nastavitvami."
Sindikat: Povečanje je nepotrebno
Predsednik Sindikata državnih organov (SDOS) Frančišek Verk ocenjuje, da je povečanje števila državnih sekretarjev nepotrebno, saj imajo ministrstva v sestavi ustrezne direktorate, ki jih vodijo generalni direktorji kot uradniki na položaju, ki jih na predlog posameznih resornih ministrov imenuje vlada. "Dodatna mesta državnih sekretarjev, ki predstavljajo neko tolažilno nagrado v političnem smislu, ker je za njih enostavno zmanjkalo ministrskih mest, niso pa niti izkazane neke jasne potrebe po delu le-teh, predstavljajo le nepotreben strošek za davkoplačevalce in so prej ovira kot pa pomoč za izboljšanje dela oziroma funkcioniranja posameznega ministrstva," razmišlja Verk. Dodaja še, da lahko ministri dajejo politične usmeritve tako državnim sekretarjem kot predstojnikom državnih organov, a vendar te usmeritve ne smejo zaobiti veljavne pravne ureditve.
