Sašo Hribar: Marajo politiki satiro? Ne marajo je! Se bomo ustrašili?

Za slovenske ljubitelje satire so petkovi dopoldnevi rezervirani za oddajo Radio Ga Ga. Petek postane pravi petek, ko tonski mojster Sreč(k)o Katona v studiu prvega programa Radia Slovenija zavrti refren skladbe Radio Ga Ga skupine Queen in poslušalce z nagovorom, monologom ali zgodbo pozdravi Sašo Hribar. Legenda slovenskega imitatorstva ob sebe zadnja tri desetletja vedno znova posede kvalitetne soustvarjalce. Mnogi so si ob ustvarjanju Radia Ga Ga ustvarili prepoznavno medijsko podobo in zdaj uspešno delujejo na različnih področjih, dolga leta je bil del petkove ekipe, ki zabava Slovence in družbi nastavlja ogledalo, tudi donedavni premier Marjan Šarec.
Z oddajo je Hribar začel še v prejšnjem sistemu, 6. aprila 1990. Tridesetletnice z ekipo ne more proslaviti jubileju primerno, pred dnevi je postal še član rizične skupine v času epidemije, dopolnil je 60 let, se zabava, ko ga pokličemo v izolacijo na dom; samoizolacije je vajen, saj večino dela opravi doma. "Simbolična zadeva. Rodil sem se, ko sem bil star nič, ko sem bil star 30 let, se je zgodila osamosvojitev, pri šestdesetih se je zgodil koronavirus, pri devetdesetih bom verjetno preminil," si algoritem svojih življenjskih dogodkov predstavlja Hribar. Da praznovanja ob 30-letnici oddaje ne bo, ga ne skrbi, čeprav so bile v preteklosti nekatere obletnice Radia Ga Ga posebna doživetja, z javnimi dogodki na prostem in celo izleti. "Človek pri šestdesetih težko praznuje, kot je takrat pri tridesetih. Je pa res, da smo želeli praznovanje pripraviti za poslušalce. Zavrteli bi dokumentarni film o oddaji, nastopili v živo in se družili s publiko," načrte, ki ne bodo izvedeni (v celoti), predstavi prvi od mnogih glasov parodične oddaje. Dokumentarec ob 30-letnici oddaje Radio Ga Ga bo na ogled v torek, 7. aprila, ob 20.55 na TV SLO 1.
Hribarju je žal, da zvestih poslušalcev ne bo videl. "Zanima me, kateri so še ostali. Leta 1990 smo za poslušalce organizirali izlet z muzejskim vlakom iz Ljubljane v Kanal ob Soči. Povprečna starost je bila nad 70 let, ko smo pred leti naredili poizvedbo, ali je kdo še živ, so se javili trije od 300. Šokantno, da smo pred 30 leti privlačili takšno populacijo," se spominja Hribar. Radio Ga Ga z neposrednimi prenosi v živo vsak petek ob 10.05, tudi na družbenih omrežjih, ne le po radijskih valovih, pridobiva nove in nove poslušalce, oddajo pozna in posluša staro in mlado. "Ne vem, kako je z mlado generacijo in družbenimi omrežji, ker sem odrezan od podatkov, kaj se dogaja. Mladi kolegi pa spremljajo zadevo. Tudi zaradi njih se širi Radio Ga Ga. Kot Sašo Hribar nagovarjam le starejše, vsaj zdi se mi. Nimam feed backa, nihče me ne pokliče ali mi reče karkoli."

Preveč nas je, a ne tistih, ki delamo program

V luči aktualnega dogajanja se Hribar, presenetljivo, strinja z aktualno vlado: "Na RTV-ju nas je preveč. Ampak ne tistih, ki delamo program. Mi smo med 30. in 45. plačilnim razredom. Nad 50. plačilnim razredom pa so ljudje, za katere vem, da vlečejo izjemno visoko plačo, a jih ne poznam. Če pa jih poznam, ne vem, kaj delajo. In ti ljudje so največji strošek."
​Hribar kot dober primer nekoga, ki je v življenju delal z dušo, navede nedavno preminulega Marjana Jermana, novinarja Vala 202: "To je bil človek, ki je delal preveč za premalo plačila." Takšne primere sistem izkorišča, pravi: "Ko nadrejeni ugotovijo, da nekaj delaš rad, da imaš ideje in si želiš, mislijo, da se siliš in bi rad delal, da ti pravzaprav delajo uslugo. In to je problem, tudi problem menedžmenta javnega zavoda. Odgovorni mislijo, da ti delajo uslugo, če ti dajo delo, ne razmišljajo pa o programu."

​Pomembna je domišljija

Radio Ga Ga je v 30 letih ustvarjalo mnogi ljudi, Hribar naj bi jih bil preizkusil že 200, avdicij ni imel. Med mlajšimi in izstopajočimi ustvarjalci oddaje je Aleksander Pozvek. Je imitator politikov, v zadnjem času so med bolj priljubljenimi njegove imitacije Marjana Šarca, nekdanjega gagajevca. Pozvek je bil novinar Nove24TV, zdaj kot novinar dela na Kanalu A. "Ko je bil še mlad, me je vprašal, ali me moti, da je član podmladka SDS. Rekel sem, da me ne moti. Prestal je test, ugotovil sem, da ima odlične sposobnosti. Zmenjena sva bila, da v oddajo ne bo nosil tega, da je član kake stranke. Enako je pri drugih. Ne maram navijanja za določene ljudi. Smo politično nekorektni, da ne bo pomote, da smo korektni in uravnoteženi," opozori Hribar in nadaljuje: "Če vidiš, da je nekaj bebasto, škodljivo in bedno, bomo to izrazili, pa četudi nam grozijo z odpuščanji. Preko tega ne bom šel. Če bo šlo za ukrep, ki se mi zdi debilen, bom na to opozoril na humoren način."

S Šarcem se je srečal na kosilu, kasnejših klicev ni bilo

Hribarja so ob začetku vodenja vlade Marjana Šarca povezovali z nekdanjim sodelavcem. V pogovoru nam je Hribar potrdil, da sta se z nekdanjim sodelavcem srečala na kosilu hitro po tem, ko je postal premier. "Odklanjam delo s politiki in ne maram politične funkcije, pa so govorili, da mi bo Šarec zrihtal to in ono. Politika se mi kot taka gabi. Sem bil pa prepričan, da me Marjan vidi kot nekoga, ki mu lahko pomagam. Kot prijatelju, bivšemu sodelavcu in človeku, ki ga neizmerno cenim. Velikokrat sem preko radia rekel: 'Pokliči me, Marjan, so stvari, ki jih bi lahko popravil in ki jih ne delaš dobro, imam izkušnje in ti lahko veliko povem, ne samo jaz, tudi kolega Bojan Kranjc in še kdo.' A me ni poklical. Videl sem, da mojih uslug ne potrebuje."

Nobenega ne bodo šparali

Negodovanj politike ne prejema, so pa zato bolj kot sami politiki na imitacije občutljivi njihovi najzvestejši privrženci, "navijači" jim pravi Hribar, ker pripadnost strankam in politiki primerja z nogometom: "Navijači bodo za svoje dali srce, pobili bodo nasprotnike. Nogometaši, v tem primeru politiki, pa razmišljajo o tem, kako bi prestopili v drugi klub, če bi tam imeli boljše pogoje. Satire nobena politična opcija ne mara. Ko ugotoviš, da naj bi bili politiki jezni na tebe, a so pripravljeni za določeno protiuslugo svoje mišljenje spremeniti, pa se ne bojiš ničesar."