"Slovenski državni holding je dosegel lani dobre rezultate," je dejal državni sekretar v finančnem ministrstvu Metod Dragonja na letni konferenci Slovenskega državnega holdinga (SDH). In to kljub temu, da je v portfelju kar dve tretjini strateških naložb, kar pomeni, da upravljavca pri upravljanju takih naložb ne sme voditi prvenstveno čim večja kapitalska donosnost, ampak doseganje tudi drugih ciljev. Tako je zbranim finančnikom in menedžerjem včeraj povedal tudi, kaj si misli o sicer najboljših rezultatih SDH doslej. Lani je SDH dosegel 6,5-odstotni donos na kapital, dividende so znašale 487,3 milijona evrov, seveda skupaj s 35 milijoni evrov dodatnih dividend iz Telekoma in 270 milijoni evrov dividend iz NLB. Predsednica uprave SDH Lidija Glavina, ponosna na rezultate, pa je dala zbranim takoj vedeti, da do leta 2020 po prodaji bank, torej po zmanjšanju deleža finančnih naložb v portfelju, ne bodo dosegli osemodstotnega donosa.
Za prodajalca prenizka, za prodajalca previsoka
Dragonja pa se je včeraj dotaknil tudi še vroče prodaje NLB. "Najpomembnejši dosežek SDH v tem letu je uspešno izvedena prva javna ponudba delnic NLB na Ljubljanski in Londonski borzi vrednostnih papirjev. Gre za dolgo pričakovani prvi korak privatizacije NLB, ki jo je tokrat izpeljal SDH samostojno in v okviru svojih pristojnosti," je zatrdil. In dodal, da so privatizacije najtežja in politično najbolj občutljiva tema upravljanja državnega premoženja, zato tudi ob tej transakciji "ne gre brez javnih disonanc" tako v civilni družbi kot v političnem prostoru. "Dosežena cena je za prodajalca vedno prenizka, za kupca pa previsoka. Pomembno pa je, da je transakcija javne ponudbe izvedena na način, da je tečaj delnice NLB stabilen in da ima zadosten potencial za rast in kreiranje vrednosti za investitorje," je trdil Dragonja. In dodal, da izbrani način privatizacije NLB omogoča samostojno rast bančne skupine, ohranja vodenje NLB in vse ključne poslovne funkcije v Ljubljani in "daje zelo solidno osnovo za rast banke v prihodnosti".
Četrtina NLB bo prinašala dividende
"Ljubljanska banka je bila prodana po najvišji ceni, ki je v tem trenutku dovoljuje trg, z zelo transparentnim postopkom, cena delnice je stabilna, kar se zdaj potrjuje," je Lidija Glavina, prva dama SDH, zavrnila ocene o škodljivosti prodaje NLB zaradi nizke cene. Ugibanju, kako bo SDH dosegala 8-odstotni letni donos na državno premoženje, potem ko najbolj donosnih finančnih naložb ne bo imel več, pa je dejala: "Država bo še vedno ostala lastnica 25 odstotkov plus ene delnice NLB, kar pomeni, da bo dobivala tudi sorazmerne dividende. Sicer pa mi vodimo uravnovešeno dividendno politiko v vseh naših podjetjih. Upoštevamo, da je dovolj sredstev za investicije, nekaj pa tudi za dividende." Po prodaji deležev v NLB se torej ne bodo preusmerjali na druga bolj dobičkonosna področja, "z vsemi bomo ravnali enako glede na njihove razmere, zahteve in investicijske projekte".
SDH: Abanko bi prodali do poletja
"Postopek prodaje Abanke se je formalno začel," je novinarjem potrdila predsednica uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) Lidija Glavina. Finančnega in pravnega svetovalca za prodajo banke so že imenovali, objavili so tudi razpis za pridobivanje interesnih ponudb. "Te nikakor še niso zavezujoče. Naslednji korak je pridobitev nezavezujočih ponudb, potem pa sledijo v odvisnosti od tega, kaj bomo dobili, pogajanja. Ocenjujemo, da bo Abanka prodana do zastavljenega roka, torej do junija 2019," je zatrdila Glavina. Na vprašanje, kdaj bo lahko javnost zvedela kaj več o ponudbah za Abanko, pa smo slišali, da je proces prodaje banke poslovna skrivnost. A zdaj je to vprašanje še zelo preuranjeno, ker "tudi mi nič ne vemo, ker v resnici ponudb ni, v tem trenutku gotovo ne", je dejala Glavina. Odgovoru, ali je čas ohlajanja gospodarstva za prodajo Abanke pravi, se je izognila tako, da je ponovila, da še niti nezavezujočih ponudb nimajo, kako naj torej reče kaj več.
Oceno, kaj je strateško, prepušča SDH državnemu zboru
Kdaj pričakuje spremembo strategije upravljanja državnih naložb prva dama SDH Lidija Glavina? Ponovila je, da je vse odvisno od vlade in državnega zbora, tisto, kar "je državni sekretar Dragonja povedal, je tudi tisto, kar jaz vem". Iz SDH pa so ministrstvu že sporočili svoje pripombe. In jim zaupali tudi "svoja vedenja, kje se da kaj izboljšati, saj mi s tem živimo in s tem delamo vsak dan in o operativi zaradi tega tudi več vemo". Ali naj bi tudi po novem ostalo dve tretjini kapitalskih naložb države strateških ali ne, Glavina ni želela ocenjevati. Ocena je prvovrstno politično vprašanje, Glavina jo prepušča politiki. "Klasifikacijo naložb določi državni zbor s strategijo, sam pa menim, da gre vsaj v nekaterih primerih za naložbe, ki so čisto normalno strateške, saj gre za sektorje, ki so tudi v primerljivih državah strateški. Pri nekaterih naložbah bi se dalo o tem pogovarjati, a mi se bomo kar prepustili državnemu zboru, da opravi svoje delo," je pojasnila Glavina.