Poslanci SDS in SNS so se za ta korak odločili po tistem, ko je DZ v četrtek zavrnil novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katero so v SDS poskušali uresničiti odločbo ustavnega sodišča iz leta 2014 o financiranju zasebnega šolstva. Kljub napovedi se predlogu ustavne obtožbe niso pridružili v NSi.
V tej stranki so svojo odločitev na družbenem omrežju Twitter utemeljili z besedami, da "potem ko je minister Jernej Pikalo napovedal uresničitev odločbe ustavnega sodišča do začetka prihodnjega šolskega leta, v DZ ni potrebnih 46 glasov za izglasovanje ustavne obtožbe, ki je močno orodje opozicije". "Če želimo, da tako ostane, jo je smiselno vlagati, če je zanjo dovolj podpore," so dodali.
V predlogu ustavne obtožbe sicer predlagatelji Marjanu Šarcu očitajo, da kot predsednik vlade, ki je pristojen za njeno vodenje in usmerjanje, še vedno vztraja pri diskriminaciji šoloobveznih otrok, ki obiskujejo obvezni javnoveljavni program osnovnošolskega izobraževanja na zasebnih osnovnih šolah. S tem ustvarja neenakost ter krši ustavo, so prepričani v SDS in SNS.
Šarec bi moral po njihovem mnenju ministrom v okviru svojih pristojnosti naložiti zagotavljanje spoštovanja ustave in odločb ustavnega sodišča, zato mu očitajo opustitev dolžnega ravnanja. Ker pa še vedno dopušča vztrajanje pri neenakosti pred zakonom, diskriminacijo, kršitev načel pravne države in delitve oblasti, je "podana odgovornost pri izvrševanju funkcije, ki ima za posledico poleg povzročitve nepopravljive škode tudi izgubljeno zaupanje v institucije pravne in socialne države", so zapisali v predlogu. S tem je po njihovem mnenju storil tudi kaznivo dejanje nevestnega dela v službi.
Predsedniku vlade tako očitajo kršitev več členov ustave in zakona o vladi. Zato naj bi državni zbor po njihovem predlogu ustavnemu sodišču predlagal, naj ugotovi, da je Šarec kršil številne ustavne določbe. Ustavnemu sodišču bi tudi predlagali, naj odloči, da predsedniku vlade preneha funkcija.
