SDS, NSi in SNS bodo še počakale z ustavno obtožbo premierja Šarca

Vanessa Čokl Vanessa Čokl
10.12.2018 22:31

Zaradi (ne)financiranja zasebnega šolstva.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Premier Marjan Šarec s predsednikom državnega zbora Dejanom Židanom. To, o čemer govori opozicija, je neopravljeno delo tudi tega DZ in te vlade. 
Andrej Petelinšek

Opozicijske SDS, NSi in SNS še ne bodo vložile predloga ustavne obtožbe predsednika vlade Marjana Šarca zaradi nepripravljenosti vlade, da uresniči ustavno odločbo o izenačenju državnega financiranja javnega programa zasebnega šolstva, kakor je bilo napovedano še včeraj. V SDS pravijo, da so dogovorjeni počakati na decembrsko sejo državnega zbora, ki ima na dnevnem redu SDS-novelo na to temo. Potem pa bodo videli, kako naprej.
Novela SDS poskuša, česar kljub odločbi ustavnega sodišča še nobena vlada ni naredila: da država javne programe v zasebnih osnovnih šolah financira v enaki višini kot v javnih šolah, torej 100-odstotno. S tem bi uresničili odločbo ustavnega sodišča iz leta 2014. Ustavno sodišče je leta 2014 ugotovilo, da je ureditev, po kateri se javni programi v zasebnih osnovnih šolah financirajo 85-odstotno oziroma ne v celoti, neustavna in da mora država uzakoniti 100-odstotno financiranje. Neskladje bi bil moral državni zbor odpraviti v enem letu, a se to do zdaj še ni zgodilo. V SDS-u so novelo v preteklem mandatu v DZ vložili štirikrat, a jo je takratna vladajoča koalicija vsakokrat zavrnila. 
Za začetek postopka ustavne obtožbe je potrebnih deset podpisov poslancev. Če se postopek odvije, prvi o ustavni obtožbi predsednika vlade odloči državni zbor. Za obtožbo mora biti absolutna večina poslancev. Torej najmanj 46. Če ni, ni ustavne obtožbe. Če je, pa gre stvar naprej na ustavno sodišče. Ki v skrajni posledici predsednika vlade odpokliče. Če se s tem strinjata dve tretjini ustavnih sodnikov, to je vsaj šest. Vmes lahko ustavno sodišče opravljanje premierske funkcije zamrzne. Druga možnost je, da ugotovi, da kršitve so, a niso dovolj za odpoklic. Tretja, da sploh nič ne stori.  

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta