Z njo bi digitalizirali postopek pri oddaji podpore zahtevi za razpis referenduma. V SDS pa bi medtem radi ohranili fizične obrazce.
Novak je kot predstavnica predlagateljev dejala, da so spremembe zakona potrebne zaradi uskladitve zakona o referendumu in o ljudski iniciativi s spremembo ustave iz leta 2013, pa tudi z ustavno odločbo iz leta 2018 za zagotovitev ustreznega sodnega varstva. Predlog poleg tega v postopku zbiranja 40.000 podpisov za podporo zahtevi za razpis referenduma odpravlja fizične obrazce. Predlagajo, da se podpora podpiše pred upravnim organom in zabeleži v elektronski obliki. Za tiste, ki podpore ne bodo mogli oddati v elektronski obliki, pa bo še vedno ohranjena možnost za oddajo preko fizičnega obrazca.
Postopek na upravni enoti bo enak kot pri izdaji osebnih izkaznic, potnih listov, vozniških dovoljenj in nekaterih drugih dokumentov. Tudi varnostni protokoli bodo enaki kot pri izdaji omenjenih osebnih listin. Sistem je popolnoma varen, saj izbrisi oddaje podpore ne bodo možni, je poudarila. Sicer pa je spomnila, da možnost za podpis obrazca za podporo z elektronskim digitalnim potrdilom obstaja že zdaj preko portala e-uprava in do zlorab še nikoli ni prišlo.
Vlada podpira predlog novele, je povedal državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Jure Trbič. Kot je pojasnil, predlog konkretizira ustavni zakon iz leta 2013, za kar je rok potekel že skoraj pred desetimi leti. Prav tako uresničuje ustavno odločbo glede t. i. referendumskega spora, za kar je rok potekel že februarja 2019.
Poleg tega predlog razrešuje problematiko dolgotrajnega čakanja na izid referenduma zaradi ugotavljanja števila volivcev na dan glasovanja na referendumu ter nadgrajuje že obstoječo možnost za elektronsko oddajo podpore neki zahtevi preko e-uprave, je dodal.
Poslanci SDS vložili dopolnilo
Do predlagane novele je bil kitičen Branko Grims iz SDS. Pomembno je, da postopek omogoča nadzor, je opomnil. "Do zdaj je bilo mogoče vse preveriti, po novem pa ne bo mogoče preveriti ničesar," je prepričan. V SDS so vložili dopolnilo, s katerim bi ohranili fizične obrazce. V vsak sistem je namreč mogoče vdreti, je posvaril.
Po dopolnilu SDS bi ohranili fizične obrazce, ki jih volivec podpiše pred uradno osebo. Ob tem predlagajo, da uradna oseba lastnoročno podpisani in potrjeni obrazec vrne volivcu. Prav tako predlagajo, da mora ministrstvo, pristojno za upravne enote, zagotoviti nemoteno delovanje upravnih enot in krajevnih uradov v času, ko teče rok za zbiranje podpisov. V tem času morajo v poslovnem času delovati vsi krajevni uradi tako kot upravne enote.
Dopolnilo je po oceni Jožefa Horvata iz NSi vredno tehtnega razmisleka, saj 100-odstotne zanesljivosti ni niti pri fizičnih obrazcih niti pri elektronskem načinu. Sicer pa se mu zdi ključno, da postopek razume tudi volivec, ki je pravniško neuk. Kot je opozoril, je referendum orodje neposredne demokracije. Če je ureditev težko razumeti, potem to orodje ne dosega namena, je opozoril.
Sajovic: Nazadnjaški amandma ni vreden podpore
Razvoj in napredek imata številne pozitivne učinke, ki jih v poslanski skupini Svobode podpirajo, je medtem dejal Borut Sajovic iz Svobode. "Nazadnjaški amandma ni vreden podpore," je menil. V bančnem sistemu po njegovih besedah že desetletja vse poteka na elektronski način, pa ni nobenih težav. "Zdaj pa nam bo nekdo na področju referenduma in ljudske iniciative v letu 2024 razlagal, da oddaje obrazcev ne znamo izpeljati in oddati digitalno. Da je potrebno za to tiskati papir in obremenjevati sistem," je dejal.
DZ bo o predlogu novele odločal danes v okviru glasovanj. Za sprejetje predloga novele je potrebna dvotretjinska večina glasov navzočih poslancev.
