Luka Mlakar
"Danes smo na pobudo ljudi, predvsem starejših in ob njihovi izdatni podpori vložili prek 4.500 podpisov, točno 4.595 podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, s katerim predlagamo, da se novela zakona o dolgotrajni oskrbi, ki zamika uveljavitev zakona za leto dni, na referendumu zavrne," je dejal poslanec SDS Zvonko Černač. Državni zbor je novelo zakona o dolgotrajni oskrbi, ki jo je v obravnavo po nujnem postopku poslala vlada Roberta Goloba, ob kritikah opozicije sprejel prejšnji četrtek.
Černač: To pomeni, da zakona nikoli ne bo
V skladu z novelo bi se zakon namesto prvega januarja prihodnje leto začel izvajati prvega januarja 2024. V največji opozicijski stranki temu nasprotujejo, saj ocenjujejo, da za zamik izvajanja zakona ni nobenih vsebinskih razlogov, predlagano novelo pa ocenjujejo kot škodljivo za starejše in tiste, ki potrebujejo oskrbo v oblikah institucionalnega varstva ali na domu. "Dejansko ta zamik pomeni, da zakona nikoli ne bo. V veljavi so ga ohranili samo zato, ker je bil omenjeni zakon eden od mejnikov v načrtu za okrevanje in odpornost, kar pomeni, da bi njegova odprava pod vprašaj postavila pridobivanje evropskih sredstev iz sklada za okrevanje," je ocenil Černač.
Ob tem je navedel izjavo poslanca Levice Mihe Kordiša, da je zakon o dolgotrajni oskrbi "potrebno vreči v peč". "Vse te izjave kažejo, da vlada nima resnega namena za uveljavitev zakona in da bo čez leto dni ali še prej prišla s predlogom za podaljšanje njegove uveljavitve," je dodal Černač. Zakon o dolgotrajni oskrbi je v državni zbor poslala prejšnja vlada Janeza Janše, državni zbor pa ga je ob nasprotovanju poslancev iz takratnega opozicijskega četverčka KUL sprejel decembra lani. Černač je poudaril, da je bil zakon sprejet tako, da se začne izvajati postopoma, v prvem delu z enoletnim zamikom oziroma prvega januarja 2023, v drugem delu pa prvega julija 2024. "Prehodno obdobje je bilo dovolj dolgo za pripravo vsega, kar je bilo potrebno za celovito uveljavitev zakona," je menil Černač in dodal, da se del zakona, ki se nanaša na oskrbo na domu in e-oskrbo, že izvaja.
Maljevac: Z novelo si dajemo čas, da v zakonu uredimo financiranje
Na potezo SDS so se že odzvali na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga vodi Luka Mesec. Kot so poudarili, je odločitev SDS za vložitev referendumske pobude v škodo ne le izvajalcem oskrbe starejših, pač pa zlasti uporabnikom oziroma tistim, ki to oskrbo najbolj potrebujejo. Stroka je po njihovih besedah večinoma enotna, da bi uveljavitev zakona, ki ga je sprejela prejšnja vlada, pomenila veliko škodo celotnemu sistemu socialnega varstva starejših. Kot so dodali, je bila novela, ki je izvajanje zakona zamaknila za leto dni, pripravljena in sprejeta izključno zaradi pomanjkljivosti in neizvedljivosti zakona v praksi, na kar so po njihovih navedbah opozarjali izvajalci oskrbe, Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), predstavniki civilne družbe in drugi deležniki.
"Z novelo zakona si dajemo čas, da v zakonu uredimo financiranje, ki ga zdaj ni, da uredimo status izvajalcev, da uredimo tako vstopne točke kot način ocenjevanja potreb. Ob tem bomo razbremenili tudi vse ključne deležnike, ki so jim bile naložene nerazumne obveznosti," je poudaril državni sekretar na ministrstvu za delo Simon Maljevac. Novela zakona prinaša tudi 16 milijonov na letni ravni za kritje dviga plač, ki so posledica sprejema aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva, več kot 13 milijonov letno pa zagotavlja tudi za kadrovsko širitev, ki je posledica spremembe pravilnika o standardih in normativih v socialnem varstvu. "Ta sredstva so zagotovljena do konca leta 2023. S tem preprečujemo, da bi se povečani stroški dela prelili v cene oskrbnin v jeseni," so še dodali na pristojnem ministrstvu.
Gibanje Svoboda: V SDS so si očitno našli nov konjiček
V Gibanju Svoboda so medtem ocenili, da je bila poteza SDS na nek način pričakovana: "Očitno so si našli nov konjiček – poleg manipulacij, ki so jih vešči, tudi vlaganje pobud za referendum." Potezo SDS obžalujejo, saj menijo, da bi bilo bolje, če bi čas, denar in energijo raje usmerili v skupno pripravo boljše zakonodajne rešitve, ki bi upoštevala vse pomisleke stroke, ki že dlje časa opozarja, da je zakon o dolgotrajni oskrbi, kot ga je sprejela prejšnja koalicija, neizvedljiv. V Gibanju Svoboda si želijo, da bo čas počitnic "za SDS obdobje resnega premisleka, ali jim bo v prihodnje pomembneje delati v dobro ljudi ali le tekmovati v političnih obračunavanjih".
V SD menijo, da zakon o dolgotrajni oskrbi potrebuje korenito spremembo, saj v sedanjem zakonu niso definirane pristojnosti in financiranje, predvsem pa niso jasni izvajalci in veljaven zakon v resničnosti ni izvedljiv. Zato je nov zakon oziroma prestavitev začetka njegove veljavnosti samo začetek, da se v letu dni sprejme zakon, ki bo imel jasno definirane naloge, pristojnosti in predvsem financiranje in izvajanje, ki bo sprejet z usklajevanjem vseh deležnikov in največjo možno legitimnostjo. "Pobuda za referendum s strani največje opozicijske stranke je samo zavlačevanje postopkov," so ocenili v SD.
Poslanec Levice Miha Kordiš pa je ocenil, da SDS predvsem brani svojo "škodljivo zapuščino". "Nova koalicija je podedovala eno samo pogorišče in zakon o dolgotrajni oskrbi je ena izmed najbolj očitnih kadečih se ruševin, pri tem se pa na noben način sploh ne ozirajo kakšne so potrebe starejših," je poudaril Kordiš, ki meni, da je zakon namenjen privatizaciji skrbstva starejših, njegovo financiranje pa se obeša na proračun. "V Levici ne želimo, da se to navijanje stroškov za upokojence in njihove družine še stopnjuje in da se že tako načeto in podhranjeno skrbstvo starejših v tej državi še naprej razgrajuje in privatizira," je povedal Kordiš in dodal, da bodo zakon o dolgotrajni oskrbi spisali na novo. V NSi medtem nasprotujejo zamiku uveljavitve zakona, kot ga predvideva vladna novela, glede tega, ali bodo referendum podprli, pa se morajo še pogovoriti.
Referendumov si želijo hkrati z volitvami
Gre že za tretji zakonodajni referendum, po katerem so v manj kot mesecu dni posegli v SDS, ki jo vodi Janez Janša. Konec junija so vložili več kot 2.500 potrebnih podpisov za začetek postopkov za razpis referenduma o spremembah zakona o vladi, s katero želi vladajoča koalicija ustanoviti tri nova ministrstva, prejšnji teden so podpise vložili tudi za začetek postopkov za razpis referenduma o noveli zakona o RTV Slovenija, s katero želi vlada omejiti vpliv politike na delovanje javnega servisa. Potrebnih 40 tisoč podpisov za razpis omenjenih referendumov bodo v SDS zbirali med prvim septembrom in petim oktobrom, Černač pa pričakuje, da bodo v omenjenem obdobju zbirali tudi podpise za referendum o noveli zakona o dolgotrajni oskrbi. "Pričakujemo racionalno in gospodarno ravnanje oblasti ter razpis referendumov, za katere bodo zbrani potrebno podpisi, istočasno z enimi od volitev," je dejal Černač in spomnil, da se bodo državljani do konca leta vsaj dvakrat, v nekaterih primerih pa trikrat ali štirikrat odpravili na volišča.
23. oktobra bodo volivci naprej izbirali novega predsednika ali predsednico republike, morebitni drugi krog predsedniških volitev najverjetneje bo potekal 13. novembra. Že čez teden dni, torej 20. novembra, bodo sledile lokalne volitve, morebitni drugi krog županskih volitev bo četrtega decembra. Černač pričakuje, da bodo v SDS zbrali podpise za vse referendume, ki jih predlagajo, kar pomeni, da bodo ti potekali novembra ali decembra: "Ne glede na izid referenduma o noveli zakona o dolgotrajni oskrbi pa je naloga vlade oziroma pristojnega ministrstva, da do takrat pripravi vse potrebno za uveljavitev zakona, ker v primeru zavrnitve novele na referendumu v mesecu dni to ne bo mogoče."
"To ni odvisno od SDS, ampak od vladajočih"
Preverjanje, ali referendumska pobuda SDS izpolnjuje zakonsko predpisane zahteve, morata zdaj opraviti zakonodajno-pravna služba državnega zbora in notranje ministrstvo, v pristojnosti katerega je preverjanje podpisov volivcev. Vodstvo državnega zbora v sedmih dneh po ustrezno vloženi zahtevi določi 35-dnevni koledarski rok, v katerem bo predlagatelj zbiral potrebnih 40 tisoč podpisov volivcev za razpis referenduma. Ker bo omenjeni rok padel v obdobje med 15. julijem in 31. avgustom, bo rok za zbiranje podpisov začel teči prvega septembra.
Na vprašanje, ali bo vlaganje referendumskih pobud način delovanja SDS v opoziciji v tem mandatu, pa je Černač odgovoril, da je to vprašanje za predsednika vlade in koalicijo. "V kolikor bo Golobova vlada nadaljevala s sprejemanjem škodljivih odločitev in jih v parlamentu ne bo mogoče zavrniti prek argumentirane in razumne razprave, potem ni druge poti, kot da ljudje povedo, ali se s takšnimi odločitvami strinjajo ali ne. Ni pa to odvisno od SDS, ampak od vladajočih," je dejal Černač in dodal, da bodo v SDS tudi v prihodnje naredili vse za to, da se prepreči uveljavitev škodljivih odločitev Golobove vlade.
