Damijan Toplak
Delničarji Petrola so se na današnji skupščini odločili, da se od 49,8 milijona evrov bilančnega dobička za dividende nameni 37,6 milijona evrov ali 18 evrov bruto na posamezno delnico. Tako bo posamezni delničar (največji so državni SDH, Republika Slovenija in Kad z 31,1 odstotka, katerim sledi češko-slovaški sklad Mustand - prej J&T - z 12,8 odstotka ter družbe zakoncev Vesne in Darija Južne - Vizija, Perspektiva, CGP, VGP z blizu desetino lastništva v Petrolu) prejel glede na aktualno borzno ceno 5,2-odstotni bruto dividendni donos. Petrol bo sicer dividende izplačal šele 9. avgusta, in sicer vsem tistim, ki bodo v delniško knjigo kot delničarji Petrola vpisani 8. avgusta.
Za poslovna leta 2019, 2020 in 2021 bo revizijo računovodskih poročil opravila družba Ernst & Young iz Ljubljane. Spremenil pa se bo tudi statut družbe, ki bo med drugim Petrolu omogočal opravljanje naslednjih dejavnosti: pridobivanje gramoza, peska in gline, pridobivanje mineralov za kemikalije in gnojila, pridobivanje soli, mestni in primestni kopenski potniški promet, medkrajevni in drug cestni potniški promet ter obratovanje taksijev. Prvi mož Petrola Tomaž Berločnik je ob tem dejal, da konkretno novih dejavnosti (še) ne načrtujejo, bodo pa nadalje razvijali področje (obnovljivih virov) energije in mobilnosti, s poudarkom na območju držav Jugovzhodne Evrope. Delničarji so sprejeli tudi povišanje mesečnega plačila nadzornikom - po novem 14 tisoč evrov bruto (prej 12 tisoč), predsedniku pa pripada še 50-odstotkov višje plačilo, podpredsedniku nadzornega sveta pa 10-odstotni dodatek. Ob tem nadzorniki prejmejo še 275 evrov bruto sejnine, za dopisne seje in članom nadzorniške komisije pa pripada 80 odstotkov tega zneska.
Neuradno naj bi bile v ozadju tudi menjave nadzornikov Petrola, a naj bi predstavniki države prepozno želeli podati zahtevo za razširitev dnevnega reda. A nekateri prisotni delničarji so to informacijo zanikali, prav tako, da naj bi se majal stolček predsedniku Petrolove uprave Tomažu Berločniku. Še več, številni delničarji Petrola so ob odličnih rezultatih Petrola dejali, da ne vidijo razloga za menjavo uprave, bi pa radi večjo zastopanost majhnih delničarjev v nadzornem svetu, kar so omenili tudi predstavniki Mustanda. Slednji so delničarji Petrola od leta 2014 in z naložbo več kot zadovoljni, a menijo, da bi se dalo družbo še bolje upravljati, če bi imeli svojega nadzornika v Petrolu. Njihov predstavnik Mario Selecky je za Večer dejal, da lastništva v Petrolu ne bodo nižali, povečevali, za zdaj, pa prav tako ne. Vodstva Petrola ni presenetilo, da letos ni bilo predloga (države) za višjo dividendo, saj sta višji znesek v osnovnem predlogu kot lanskih 16 evrov bruto dividende na delnico predvideli sama uprava in nadzorni svet.
Zanimivo je bilo razmišljanje znanega slovenskega poslovneža Tomaža Subotiča, ki je vrsto let dejaven na Češkem in je med največjimi individualnimi lastniki slovenskih (borznih) podjetij, tudi v Petrolu, da bi bilo treba upravo Petrola še boljše plačati, zdaj dobijo le tretjino prejemkov tistih v Krki recimo (danes objavljeno lansko letno poročilo Krke razkriva, da je prvi mož Krke Jože Colarič lani prejel 1,03 milijona evrov bruto prejemkov), a jo tudi bolj vezati na poslovne rezultate, s katerimi je trenutno on zadovoljen.
