Vanessa Čokl
Predsednik republike Borut Pahor je danes pogajalcem parlamentarnih strank poslal delovni osnutek sprememb zakona o volitvah poslancev v državni zbor, ta petek v predsedniški palači sledi tretji krog pogajanj, sredi julija pa posvet s predsedniki parlamentarnih strank in vodji poslanskih skupin.
Delovni osnutek predvideva ukinitev volilnih okrajev in uvedbo fakultativnega relativnega prednostnega glasu, sporočajo od predsednika. Formulacija ni nezanimiva. V ustavi že dvajset let piše, da ima pri nas volivec odločilni vpliv na to, kdo sedi v državnem zboru. Pa ga v resnici nima. Odločilni vpliv imajo
stranke. To bi spremenil obvezni (absolutni) prednostni glas, a se ga politika očitno boji. Še bolj po zadnjih volitvah v evropski parlament, ko je bilo vseh osem poslancev iz Slovenije izvoljenih s preferenčnimi glasovi, katerih uporaba je bila v resnici (sledeč navodilu na glasovnici) tudi fakultativna, a je na vseh kandidirajočih listah več kot 60 odstotkov volivcev ta glas uporabilo in obkrožilo konkretno ime in priimek.
To z drugimi besedami pomeni, da tudi relativni preferenčni glas ni nič relativen, če ga uporabi dovolj volivcev, za Večer pravi ustavni pravnik dr. Jurij Toplak iz strokovne skupine, ki je politiki predlagala obvezni preferenčni glas. A prav to, potencialna neizvoljivost marsikaterega kandidata, očitno moti politiko in bi v zakon dala fakultativni preferenčni glas. Kar bi med drugim sproduciralo vprašanje, komu bi pripadli glasovi na listi, če ne bi bila izrecno označena preferenca. Avtomatično nosilcu liste, ki je po pravilu izbranec stranke? "Na vsak način bi radi, da čim manj ljudi odda prednostni glas," to je Toplakov vtis.
