Še vedno tisoč otrok ni vpisanih v vrtec in ostajajo doma. Zakaj je vrtec koristen?

Vpis otroka v vrtec ni obvezen. Ali ga bodo starši vpisali v predšolsko vzgojo, je njihova samostojna odločitev. Iz podatkov Statističnega urada RS (SURS) izhaja, da se delež otrok, vpisanih v vrtec, v zadnjih letih povečuje. V šolskem letu 2020/2021 je bil 82,5 odstotka, v predlanskem 83,7 odstotka, lanskem 84,6 odstotka in v letošnjem 85,5 odstotka. Pri tem z ministrstva za vzgojo in izobraževanje dodajajo, da je skupni cilj evropskega izobraževalnega prostora, zastavljen v strategiji Izobraževanje in usposabljanje 2021, do leta 2030 vsaj 96 odstotkov otrok v starosti od treh let do šoloobvezne starosti vključiti v predšolsko vzgojo. Slovenija se temu cilju postopoma približuje, a ga še ni dosegla. Raven vključenosti otrok v omenjenem obdobju starosti v letošnjem šolskem letu namreč znaša 93,6 odstotka.   

Ponekod tradicionalno ostajajo doma

Otroke, ki ne obiskujejo vrtca, bi po predlogu nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja vključili v krajši program vrtca. Tega bi podaljšali na obseg od 240 do 480 ur. Program bi bil organiziran od marca do vstopa otroka v prvi razred osnovne šole. Po besedah dekana ljubljanske pedagoške fakultete dr. Janeza Vogrinca je približno tisoč otrok, ki niso vključeni v predšolsko vzgojo (SURS teh podatkov ne vodi). Kot še pravi, pa so po različnih raziskavah in analizah to ravno tisti otroci, ki bi najbolj potrebovali vključitev v predšolsko vzgojo. 

Razlogi, da se nekateri starši ne odločijo za vpis otrok v vrtec, so različni. Ravnateljica Vrtca Mavrica Brežice in predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije dr. Silvija Komočar razloži, da so lahko razlogi tudi socialno-ekonomske narave, v nekaterih skupnostih pa je tradicija, da otroci ostanejo doma do vstopa v šolo, če imajo možnost domačega varstva. Včasih pa se starši soočajo tudi z logističnimi težavami, kot je na primer pomanjkanje vrtcev v bližini bivališča ali delovni čas vrtcev, ki ni prilagojen delovniku staršev. "Izkušnje iz prakse kažejo, da nekateri starši, ki svojih otrok ne vpišejo v vrtec v zgodnjih letih, to storijo vsaj zadnje leto pred vstopom v šolo. To pogosto storijo z namenom lažjega prehoda v osnovno šolo in prilagajanja na novo okolje."

Optimalna rešitev - celodnevni program

Sogovornica o predlogu v dokumentu pravi, da podaljšanje krajšega programa na 480 ur pomeni korak v pravo smer za vključitev otrok, ki sicer ne bi obiskovali vrtca. Kot še nadaljuje, je namen tega ukrepa omogočiti oziroma spodbuditi vstop v vzgojno-izobraževalni sistem in s tem podpreti njihov razvoj, zgodnje učenje, socializacijo, morda tudi učenje slovenščine kot drugega jezika – vse to pa vsaj pred vstopom v šolo. "Pomembno je, da se ob tem ukrepu izvajajo tudi druge strategije, kot so ozaveščanje staršev o pomembnosti predšolske vzgoje in sistematične analize razlogov, zakaj starši ne vpisujejo otrok v vrtec. Za dolgoročne pozitivne učinke na razvoj otrok pa je celodnevni program vrtca, ki ga otroci obiskujejo več let, še vedno optimalna rešitev," še pristavi ravnateljica in predsednica skupnosti.

Učenje sodelovanja, sporazumevanja, reševanja konfliktov

In katere so ključne prednosti obiskovanja vrtcev? Komočarjeva odgovarja, da interakcija z vrstniki spodbuja razvoj socialno-čustvenih kompetenc in veščin, kot so sodelovanje, sporazumevanje in reševanje konfliktov. Vrtci zagotavljajo sistematično varno in spodbudno učno okolje, postavljajo temelje za kasnejše uspešno šolsko, pa tudi vseživljenjsko učenje.

Otroci se v vrtcu ob skrbno načrtovanem strokovnem delu srečujejo z različnimi dejavnostmi na številnih področjih kurikuluma. To spodbuja njihov celostni razvoj pa tudi njihovo radovednost in ustvarjalnost. "Na ta način jim odstiramo nova obzorja, kjer lahko odkrijejo svoje talente in se razvijajo v smeri, ki jih najbolj zanimajo in veselijo, pa jih v domačem okolju brez ustrezne strokovne podpore morda ne bi odkrili – vsaj ne tako zgodaj. In med drugim lahko vključitev v vrtec pozitivno vpliva tudi na otrokovo fizično odpornost, saj stik z vrstniki pomeni tudi izpostavljenost različnim mikroorganizmom, kar lahko krepi imunski sistem."

Manko socialnih spretnosti

Po drugi strani lahko otrokom, ki ne obiskujejo vrtca, manjkajo priložnosti za interakcijo z vrstniki in lahko doživljajo socialno izolacijo. To se nato kaže pri razvoju njihovih socialnih in čustvenih spretnosti. "Prav tako jim manjka dostop do strukturiranih dejavnosti, ki spodbujajo razvoj različnih veščin in kompetenc. V šoli lahko zaostajajo za vrstniki, ki so bili vključeni v vrtec, še posebno na področjih, kot so socialne veščine, jezikovna kompetentnost in osnovne učne spretnosti. Vendar pa to ni nujno in je odvisno od številnih dejavnikov, vključno s podporo, ki jo prejmejo doma," še pojasni Silvija Komočar.

Po njenem mnenju pa je nujno, da v celotni družbi presežemo dojemanje, da so vrtci zgolj za varstvo in pripravo na šolo, ter še bolj konkretno izpostavimo predšolsko vzgojo kot večdimenzionalno podporo celostnemu razvoju otroka skozi celotno predšolsko obdobje. Za zgodnje učenje in optimalen razvoj otroka je namreč omenjeno obdobje ključno, to pa v vrtcih skozi strokovno vzgojno-izobraževalno delo tudi udejanjajo v vseh oddelkih, od prvega do šestega leta starosti. In z ustreznim sistemskim zagotavljanjem dostopa do kakovostnih predšolskih programov lahko ustvarijo bolj pravičen in učinkovit sistem predšolske vzgoje za vse otroke, ne glede na njihovo socialno-ekonomsko ali katerokoli drugo ozadje.